Term
| Žrtve diskriminacije pogosto razvijejo samoponižujoče se vzorce obnašanja. |
|
Definition
|
|
Term
| Stigmatizacija je formiranje poenostavljenih in neutemeljenih sodb o narodih in nacionalnih skupinah. |
|
Definition
| NE (tistih skupin, ki s svojim obnašanjem ali s svojimi fizičnimi posebnostmi ne zadostujejo »standardu normalnost«) |
|
|
Term
| Žrtev diskriminacije se pogosto začne obnašati v skladu s predsodki, ker predsodki delujejo kot neke vrste pričakovanje. |
|
Definition
|
|
Term
| Glavni motivi za altruistično obnašanje so: moralna obveznost, sočutje, recipročnost, povišanje lastne vrednosti. |
|
Definition
|
|
Term
| Značilno za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da sta si dajalec pomoči in prejemnik v enakopravnem odnosu. |
|
Definition
| NE (v komplementarnem odnosu; čuti odgovornost za trpljenje žrtve) |
|
|
Term
| Nujni predpogoji za altruistično vedenje so: pozornost, motivacija, ocenjevanje situacije, premagovanje zavornih dejavnikov. |
|
Definition
|
|
Term
| Glavni zavorni dejavniki altruizma so: difuzija odgovornosti, pluralistična ignoranca in strah pred ocenjevanjem |
|
Definition
| NE (ni pluralistična ignoranca ampak več-značnost oz. nejasnost okoliščin) |
|
|
Term
| Glavna značilnost primarnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino. |
|
Definition
|
|
Term
| Za male skupine je značilna neposrednost, preglednost in emocionalnost odnosov. |
|
Definition
|
|
Term
| Za sekundarne skupine je značilna velika stopnja neformalnosti v odnosih. |
|
Definition
|
|
Term
| Kooperativno obnašanje v skupini je odvisno od možnosti sporazumevanja in komuniciranja v skupini. |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskave kažejo, da je prevladujoči model obnašanja v skupini recipročnost (vzajemnost). |
|
Definition
|
|
Term
| Za destruktivne skupine je značilna ločenost različnih nivojev želja |
|
Definition
|
|
Term
| Prevladujoče čustvo v destruktivni skupini je strah. |
|
Definition
|
|
Term
| Značilni odnosi v destruktivni skupini so: ščitenje, pokroviteljstvo, dominacija, zatiranje. |
|
Definition
|
|
Term
| Legitimna moč temelji na identifikaciji podrejene osebe z nosilcem moči. |
|
Definition
| NE (to velja za referenčno moč) |
|
|
Term
| Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejena oseba sprejema norme in vrednote, na kateri ta moč sloni. |
|
Definition
| NE (velja za legitimno moč) |
|
|
Term
| S simulacijo zaporniške situacije je Zimbardo ugotovil, da je moč neprivlačna za nosilce moči. |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskave so pokazale, da so moški boljše vodje kot ženske. |
|
Definition
|
|
Term
| Dominantnost je odločilna osebnostna lastnost dobrih vodij. |
|
Definition
|
|
Term
| Težnjo k uniformnosti pojasnjujejo psihologi z učinki socialne primerjave in vplivi socialnih norm. |
|
Definition
|
|
Term
| Množično imitiranje obnašanja modelov v skupinah se imenuje socialna okužba. |
|
Definition
|
|
Term
| Zaznavanje je odvisno predvsem od naših izkušenj, trenutnih potreb in interesov. |
|
Definition
|
|
Term
| Proces spreminjanja, predelave in primarne interpretacije informacij imenujemo zaznavanje. |
|
Definition
|
|
Term
| Zaznavanje poleg čistega sprejemanja čutnih dražljajev vključuje še interpretacije teh dražljajev. |
|
Definition
|
|
Term
| Zaznavni koncepti in kategorije nam pomagajo reducirati strah pred neznanim. |
|
Definition
|
|
Term
| Pri zaznavanju drugih oseb nas vodijo predvsem domneve o intencionalnosti in racionalnosti v delovanju drugega. |
|
Definition
|
|
Term
| Z raziskavami prvega vtisa v socialni psihologiji se je ukvarjal predvsem Moscovici |
|
Definition
|
|
Term
| Moreno je s sociometričnimi metodami preučeval vpliv prisotnosti drugih oseb na učinkovitost posameznika. |
|
Definition
| NE (s sociometričnimi metodami je meril strukture socialno-emocionalnih odnosov v skupini) |
|
|
Term
| Učinkovitost skupinskega reševanja problemov je odvisna tudi od komunikacijske strukture. |
|
Definition
|
|
Term
| Eden osrednjih interesov ljudi pri zaznavanju drugih, je zaznati stopnjo odgovornosti za vedenja in delovanja, ki jih opažajo pri drugih ljudeh. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom petrificiranost stališč ponazarjamo sposobnost posameznikov, da stališča menjajo. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazim petrifikacija označujemo spreminjanje stališč pod vplivom socialnega pritiska. |
|
Definition
| NE ( petrifikacija stališč človeka pomeni, da si zgradiš svojo etično črto odnosov do soljudi in da jo, če jo že moraš, počasi in previdno spreminjaš) |
|
|
Term
| Adorno je s svojo F-skalo meril odnos manjšin do večinskih narodov. |
|
Definition
| NE (delal raziskave o avtoritarni osebnosti) |
|
|
Term
| Po Adornovih rezultatih je praviloma korelacija med antisemitizmom in splošnim etnocentrizmom negativna. |
|
Definition
|
|
Term
| Adornove študije so potrdile hipotezo, da je antidemokratska orientacija bolj značilna za osebnosti z nižjo stopnjo avtoritarnosti. |
|
Definition
|
|
Term
| Iz rezultatov študije Avtoritarna osebnost (Adorno in sodelavci) sledi, da je antisemitizem predvsem del sindroma predsodkov, ki se povezujejo v antidemokratsko orientacijo. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom anti-intracepcija označujemo nasprotovanje suubjektivnemu, domišljijskemu, senzibilnemu. |
|
Definition
|
|
Term
| Med najbolj vplivnimi dejavniki, ki ves čas določajo nek odnos sta prostor in čas. |
|
Definition
|
|
Term
| Privlačnost je emocionalno poudarjeno pozitivno stališče ene osebe do druge. |
|
Definition
|
|
Term
| Pri altruizmu gre, zaradi recipročnosti, za nudenje pomoči osebam, ki so odvisne od nas. |
|
Definition
|
|
Term
| Eden od zavornih dejavnikov altruizma je domneva o dobro urejenem svetu. DA |
|
Definition
|
|
Term
| Z lestvico socialne distance merimo stopnjo konformnosti med ljudmi. |
|
Definition
| NE (meri stališča oseb do različnih družbenih pojavov) |
|
|
Term
| Prve zametke socialnega učenja opazimo že ob vstopu otroka v šolo. |
|
Definition
|
|
Term
| Ključno Parsonsovo delo nosi naslov »Homo sociologicus«. |
|
Definition
| NE (napisal je Ralf Dahrendorf ) |
|
|
Term
| Ključno Parsonsovo delo nosi naslov »Protestantska etika in duh kapitalizma«. |
|
Definition
|
|
Term
| Le Bon razlaga fenomen množic s pojmom množične hipoteze, Tarde s pojmom socialne sugestije in Freud s pojmom pogojnega refleksa. |
|
Definition
| NE (Le Bon: anonimnost v množici, manj individualnih razlik... Freud: vodja je ideal jaza... Tarde: teorija imitacije) |
|
|
Term
| Eno najboljših analiz fenomena fašizma je podal G. Le Bon v svoji knjigi Psihologija množic. |
|
Definition
|
|
Term
| Prvi opis t.i. socialne okužbe izhaja iz Le Bona. |
|
Definition
|
|
Term
| Kjerkoli je delovanje ene osebe predpostavka za delovanje druge osebe, govorimo o konformizmu. |
|
Definition
| NE (prilagajanje posameznika določeni družbeni skupini; ravnanje v skladu s pravili) |
|
|
Term
| Raziskave so pokazale, da avtoritarni način vodenja v bistvu ni nič kaj bolj direktiven kot demokratski. |
|
Definition
|
|
Term
| Metodološki relativizem v psihologiji sloni na predpostavki, da naj bi vso družbeno vedenje obravnavali kot rezultat individualnih obnašanj in medosebnih interakcij ljudi. |
|
Definition
|
|
Term
| Durkheimova kategorija »kolektivna zavest« je rezultat metodološkega principa imenovanega sociološki holizem. |
|
Definition
|
|
Term
| W.Wundt je introspekcijo označeval za subjektivno metodo, ki je neznanstvena. |
|
Definition
|
|
Term
| Nomotetične znanosti temeljijo na metodološkem principu razumevanja, ideografske znanosti pa temeljijo na metodološkem principu znanstvene razlage. |
|
Definition
| NE (NOM.: preučujejo kvantitativne odnose, znanstveno se ukvarjajo neminljivimi pojavi; IDEO:zasnovane na vrednostnih in emocionalnih sistemih, ne dopuščajo preverjanja dejstev na katerih temeljijo) |
|
|
Term
| Teleološka razlaga skuša pojasniti človeška verovanja, kavzalna pa njegova stališča. |
|
Definition
| NE (T: razlaga tako kot vidi) |
|
|
Term
| K.Holzkamp vpelje v psihologijo pojma emancipatorni in tehnični spoznavni interes. |
|
Definition
|
|
Term
| Moscovici opozarja, da naj se psihologija izogiba »odkrivanju globljih vidikov socialne realnosti«. |
|
Definition
|
|
Term
| Psihologija ljudstev je pomemben zgodovinski izvor socialne psihologije. |
|
Definition
|
|
Term
| Zagovornika ideje o jezikovnem relativizmu kultur sta bila Humbolt in Herder. |
|
Definition
|
|
Term
| A.Comte je v duhu svojega pozitivizma zahteval, da se psihologija loči od naravoslovja. |
|
Definition
| NE (je naravoslovna metoda, začetnik znanstvene soc. psihologije) |
|
|
Term
| A. Comte je koncipiral socialno psihologijo v duhu svojega pozitivizma in jo tako zoperstavil predvsem behaviorizmu. |
|
Definition
|
|
Term
| G. Allport pripisuje velik pomen za nastanek socialne psihologije tudi A. Comtu. |
|
Definition
|
|
Term
| Med začetnike nemške soc. psi. štejejo G. Allporta. |
|
Definition
|
|
Term
| G.Cooper je v psihologijo uvedel pojem primarnih skupin. |
|
Definition
|
|
Term
| K.Lewin je med drugim uvedel v socialno psihologijo tudi metodološki pristop: akcijski eksperiment. |
|
Definition
|
|
Term
| K.Lewin je svoj pomen socialnega polja razumel kot nekakšen »skupinski psihološki lik«. |
|
Definition
|
|
Term
| Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment. |
|
Definition
|
|
Term
| Interpersonalni nivo razlage v psihologiji zajema posameznika in njegovo psihološko reagiranje na vsakovrstne socialne vplive. |
|
Definition
|
|
Term
| Predelava informacij je centralna regulativna in adaptivna sposobnost vseh živih bitij. |
|
Definition
|
|
Term
| Utemeljiteljica teorije simboličnega interakcionizma je antropolginja in psihologinja M.Mead. |
|
Definition
|
|
Term
| Domneve o intencionalnosti, racionalnosti in sinhronem delovanju drugega so pomembni izvor napak v ocenah drugih ljudi. |
|
Definition
|
|
Term
| »Halo učinek« je prenašanje govoric od ust do ust. |
|
Definition
| NE (ljudem, ki so nam simpatični pripisujemo več dobrih lastnosti) |
|
|
Term
| B.F.Skinner je bil med prvimi psihologi, ki so opozarjali, da iz spoznanj o vedenju živali (etologije) ne moremo sklepati na vedenje človeka. |
|
Definition
|
|
Term
| Psihoanaliza je vnesla v socialno psihologijo tezo o nujni konfliktnosti človeka. |
|
Definition
|
|
Term
| Ono predstavlja pri Freudu ponotranjene družbene norme. |
|
Definition
|
|
Term
| K.Lorenz je v svojih raziskavah ugotovil, da agresivnost bolj podlega ustaljenim ritmom kot zadovoljevanje drugih primarnih potreb. |
|
Definition
|
|
Term
| K.Lorenz je nasprotoval prenašanju spoznanj o vedenju živali na človeka. |
|
Definition
|
|
Term
| K.Lorenz je nastop agresivnega vedenja razlagal s t.i. hidravličnim modelom. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Eriksonu uspela identiteta jaza omogoča posamezniku, da poveže dotlej nepovezane življenjske segmente v smiselno biografijo. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialni konstruktivisti tudi duševna stanja posameznika razlagajo kot socialne konstrukte. |
|
Definition
|
|
Term
| Proces socialne konstrukcije osebnosti je sestavljen iz socializacije in individualizacije. |
|
Definition
|
|
Term
| Uspešna identiteta jaza sloni na ravnotežju osebne in socialne identitete. |
|
Definition
|
|
Term
| Čim bolj nekonsistentno je delovanje manjšine, tem večje možnosti vpliva na večino ima. |
|
Definition
|
|
Term
| V nejasnih situacijah je stopnja konformizma večja. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Fiedlerjevi kontingenčni teoriji lahko uspeh vodenja napovemo le tedaj, če upoštevamo tako stil vodenja kot tudi stopnjo kontrole situacije, ki jo vodja obvladuje. |
|
Definition
|
|
Term
| Preveč prilagojeni govor uporabljajo stigmatizirane osebe, da pokažejo svojo nemoč. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna kontrola med osebama je dvostranska, kadar sta osebi v medsebojni odvisnosti. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna kontrola je sredstvo za izvajanje socialne moči. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna kontrola pomeni način in stopnjo uresničevanja socialne moči v konkretnih razmerah. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna kontrola je vedno formalna. |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskave kažejo, da dostop do sredstev moči zmanjša potrebo po moči. |
|
Definition
|
|
Term
| »Kontrola usode« je prisotna v nekem odnosu tedaj, kadar ena oseba lahko vpliva na rezultate druge, ne glede na to, kaj druga oseba počne. |
|
Definition
|
|
Term
| Neka oseba je toliko močnejša glede na drugo osebo, kolikor več je na razpolago alternativnih sredstev za rešitev problema. |
|
Definition
|
|
Term
| Učinek socialne primerjave je manjši če je skupina homogena. |
|
Definition
| NE (Festinger; upada, če narašča razlika) |
|
|
Term
| Najpomembnejša oblika oz. poteza socialne kategorizacije je samo-kategorizacija subjekta |
|
Definition
|
|
Term
| Identifikacija s skupino skozi termine, ki označujejo določeno skupinsko pripadnost (socialno identiteto) pomeni neke vrste depersonalizacijo. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike osnova za pogost pojav medskupinske diskriminacije. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike v bistvu umetno višanje vrednosti lastne skupine in tudi samopodobe. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Dahrendorfu je 'homo sociologus' teoretični konstrukt, ki razume posameznika kot nosilca socialnih vlog. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Gergenu je ogledalni jaz nekak odgovor drugih ljudi v socialni interakciji, na vprašanje kaj smo. |
|
Definition
|
|
Term
| Po teoriji socialnega konstruktivizma osebe oz. osebnosti ne obstajajo po sebi, temveč le kot jezikovno posredovana forma nanašanja na posameznika. |
|
Definition
|
|
Term
| »Liget« je elementarno čustvo, ki pri alpskih narodih združuje čustvo jeze, občutek napora pri trdem delu, občutka, da je nekdo boljši od tebe ali begajoče čustvo zmede. |
|
Definition
| NE (pomoje je DA)(liget which is a sense of anger, energy... It provided the motivation to do things like hunt, garden or protect the tribe from attack; čustvo Filipinskega plemena) |
|
|
Term
| Po Freudu si ljudje v množici namesto svojega lastnega »ideala jaza« postavijo podobo voditelja in njegovo voljo prevzamejo kot svojo. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Freudu je primarna množica določeno število posameznikov, ki postavljajo isti objekt na mesti ideala jaza. |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor znane študije o Avtoritarni osebnosti (The Autoritharian Personality) je bil H.Marcuse. |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor znane študije o Avtoritarni osebnosti (The Autoritharian Personality) je bil E. Fomm s sodelavci. |
|
Definition
|
|
Term
| Tipičen primer delovanja socialnih stališč sta procesa vsidranja in opredmetenja novih predstav in pojmov v že utrjenem izkustvu. |
|
Definition
|
|
Term
| Festinger je ugotovil, da tendenca po primerjanju z drugimi upada premo sorazmerno z upadom razlike med lastnimi stališči in stališči drugih. |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne disonance je Festinger. |
|
Definition
|
|
Term
| Prvi psiholog, ki je razvil problem socialne primerjave v teorijo, je bil Leon Festinger. |
|
Definition
|
|
Term
| Konsonanca je po Festingerju postopek odpravljanja nekonsistentnosti stališč. |
|
Definition
| NE (K:Če en element izhaja iz drugega; D: en element povzroči obratno spremembo v drugem) |
|
|
Term
| Po Festingerju vplivata na kohezivnost dve vrsti dejavnikov: privlačnost skupine in identifikacija članov s cilji skupine. |
|
Definition
|
|
Term
| Pri ocenjevanju drugih bolj upoštevamo osebno odgovornost ali osebne značilnosti akterja, pri samoocenjevanju pa bolj upoštevamo okoliščine. |
|
Definition
|
|
Term
| Po implicitni teoriji osebnosti se ljudje ravnamo pri sprejemanju in predelavi informacij bolj po logiki motivov in afektov in manj po vnaprejšnjih osebnostnih konceptih. |
|
Definition
| NE (vnaprejšnje predpostavke in prepričanja o osebnosti, predvsem o tem, katere lastnosti sodijo skupaj) |
|
|
Term
| V sodobnih konceptih socialne psihologije velja, da so stališča prirojene dispozicije za določen način obnašanja |
|
Definition
|
|
Term
| Stabilnost stališč vpliva tudi na stabilnost obnašanja. |
|
Definition
|
|
Term
| Ključna razlika med stališči in prepričanji je v tem, da so prepričanja zasnovana predvsem na intelektualni komponenti. |
|
Definition
|
|
Term
| Na splošno velja, da so mnenja stabilnejša od stališč. |
|
Definition
|
|
Term
| Fishbein in Ajzen sta razvila model spreminjanja vedenja in stališč. |
|
Definition
|
|
Term
| Pojma stališče in mnenje se v socialni psi. uporabljata sinonimno. |
|
Definition
|
|
Term
| Številne raziskave so potrdile, da so predsodki najpogosteje že prirojena negativna stališča. |
|
Definition
|
|
Term
| Stališča služijo tudi kot obrambni mehanizmi, ki nas branijo pred negativnimi spoznanji o nas samih. |
|
Definition
|
|
Term
| Mnenja vsebujejo kognitivno, emocionalno in konjuktivno komponento. |
|
Definition
|
|
Term
| Heider je ugotovil, da skušamo ljudje nenehno vzpostavljati in ohranjati stanje ravnotežja med stališči. |
|
Definition
|
|
Term
| Fritz Heider je postavil tezo, da skušamo ljudje nenehno vzpostavljati in ohranjati stanje ravnotežja med stališči. |
|
Definition
|
|
Term
| W.Wundt je leta 1946 ugotovil, da je ena od najpomembnejših centralnih lastnosti za oblikovanje vtisa o drugih relacija toplo-hladno. |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivna shema je kognitivna organizacija znanja o določeni osebi, objektu, dražljaju. |
|
Definition
|
|
Term
| Implicitna teorija osebnosti je neka kognitivna struktura, s pomočjo katere predelujemo informacije o drugih in si ustvarjamo predstave. |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskave kažejo, da so avto-stereotipi praviloma negativni. |
|
Definition
|
|
Term
| Predsodki so stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah. |
|
Definition
|
|
Term
| Na mikrosocialnem nivoju pogojev nastanka predsodkov ločimo dva glavna izvora predsodkov |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom referenčna skupina označujemo socialne skupine, ki se jih izogibamo in z njimi nočemo imeti nobenega stika. |
|
Definition
| NE (Ljudje ki so nam pomembni, blizu) |
|
|
Term
| Osnovni mehanizem, ki vpliva na oblikovanje predsodkov, je socialna kategorizacija oz. tipizacija. |
|
Definition
|
|
Term
| Stigma (po Goffmanu) označuje posameznikovo lastnost, ki jo ima večina in tudi on sam za odklonsko oz. deviantno. |
|
Definition
|
|
Term
| Izzivanje strahu pri sprejemniku informacij je močno sredstvo prepričevanja. |
|
Definition
|
|
Term
| Za avtoritarno osebnost je, po ugotovitvah Adorna, značilna visoka stopnja nekonvencionalnosti, fleksibilnosti mišljenja in nizkega spoštovanja oblasti. |
|
Definition
|
|
Term
| Antiintracepcija je po Adornu značilnost senzibilnih in socialno odzivnih ljudi. |
|
Definition
| NE (zoperstavljanje domišljiji, subjektivnemu izražanju, nežnosti, ker domnevno izražajo nedopustna čustva) |
|
|
Term
| Z izrazom socialna okužba označujemo množično aktualizacijo latentnih predsodkov. |
|
Definition
|
|
Term
| Znane »Študije o avtoriteti in družini« so nastale v okviru projektov t.i. dortmuntske šole. |
|
Definition
|
|
Term
| Znane »Študije o avtoriteti in družini« so nastale v okviru projektov t.i. frankfurtske šole. |
|
Definition
|
|
Term
| Za najuspešnejšo razlago fenomena agresivnosti velja Heiderjeva teorija ravnotežja. |
|
Definition
| NE (razlaga agresivnost samo ni najboljša? Freud, Lorenz Bandura...) |
|
|
Term
| Jones in Davis sta izpopolnila klasično Heiderjevo teorijo z natančnejšimi hipotezami o pripisovanju namer za dejanje drugim osebam. |
|
Definition
|
|
Term
| Težnja po doseganju uspeha je odvisna od percepcije možnosti uspeha. |
|
Definition
|
|
Term
| McClellandova teorija se ukvarja z močjo kot z individualno potrebo. |
|
Definition
|
|
Term
| Konformizem pomeni popustljivost pred socialnim pritiskom. |
|
Definition
|
|
Term
| Konformizem pomeni nepopustljivost pred socialnim pritiskom. |
|
Definition
|
|
Term
| Pri bolj ustvarjalnih ljudeh opažamo višjo stopnjo konformnosti. |
|
Definition
|
|
Term
| Pojav socialnega vpliva je komplementaren pojavu socialne uniformnosti, ki obvladuje socialno delovanje posameznikov. |
|
Definition
|
|
Term
| Avtorica menjalne teorije socialne moči je I.Marcos. |
|
Definition
|
|
Term
| Najpreprostejša oblika socialnega vpliva je prisotnost drugih oseb. |
|
Definition
|
|
Term
| Negativnemu učinku prisotnost drugih oseb pravimo v psihologiji socialna distanca. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna popustljivost je pojav, da se posameznik manj trudi pri reševanju problemov, kadar ve, da individualni prispevki niso strogo določljivi. |
|
Definition
|
|
Term
| Po teoriji socialne primerjave se posameznik v negotovih situacijah raje zanaša na lastna stališča in mnenja kot na nepreverjena stališča drugih. |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor znanega eksperimenta o avto-kinetičnem učinku je psiholog K.Lewin. |
|
Definition
|
|
Term
| Moč referenčnih oseb temelji na identifikaciji posameznika z nosilcem moči. |
|
Definition
|
|
Term
| Thibaut in Kelley sta razlikovala med dvema vrstama socialne moči: med kontrolo usode in kontrolo obnašanja. |
|
Definition
|
|
Term
| H. Kelley je preučeval spremenljivko toplo-hladno v prvem vtisu o osebah. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Mulderju je socialna moč večdimenzionalni pojav, ki se razlikuje predvsem glede na karakter moči. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna moč je sposobnost komunikatorja, da nagradi ali kaznuje poslušalce. |
|
Definition
| NE (sposobnost vplivanja osebe na drugo, tako da storijo nekaj, česar sicer ne bi. Moč pomeni možnost nadzora nad dogodki in ljudmi) |
|
|
Term
| Avtor t.i. Milgramovih eksperimentov o poslušnosti avtoritetam je J.P.Poitou. |
|
Definition
|
|
Term
| Zimbardov eksperiment simuliranja zaporniške situacije je pokazala, kako so inteligentnejši ljudje v bistvu manj odporni na manipulacije. |
|
Definition
|
|
Term
| Maksimiranje socialne kontrole pomeni, da je en partner pripravljen nad drugim izvajati več kontrole, kot je bil sprva voljan, ker opaža, da ima drugi potrebo po podrejanju. |
|
Definition
|
|
Term
| Maksimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu socialne kontrole v korist drugega. |
|
Definition
|
|
Term
| Horizontalna dimenzija identitete predstavlja vsakodnevne dejavnosti. |
|
Definition
|
|
Term
| Horizontalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo. |
|
Definition
| NE (to velja za vertikalno) |
|
|
Term
| Splošni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije (stopnja privlačnosti odnosa). |
|
Definition
|
|
Term
| Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa. |
|
Definition
|
|
Term
| Alternativni nivo primerjave pa predstavlja primerjanje najboljših izmed dostopnih interakcijskih alternativ (odvisnost partnerjev od odnosa). |
|
Definition
|
|
Term
| Alternativni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa glede na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije. |
|
Definition
|
|
Term
| Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: izbira, pogajanje, zadolžitev, institucionalizacija |
|
Definition
|
|
Term
| Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: Izbira, interpretacija, recipročnost, institucionalizacija. |
|
Definition
|
|
Term
| Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije opirajo zlasti na matematično teorijo iger oz. zapornikovo dilemo. |
|
Definition
|
|
Term
| Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije interakcij opirajo zlasti na Milgramove eksperimente. |
|
Definition
|
|
Term
| Etični stereotipi so poenostavljene in neutemeljene sodbe o narodih in nacionalni skupini. |
|
Definition
|
|
Term
| Značilnost za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da se ljudje, ki so pripravljeni pomagati, počutijo odgovorne za trpljenje žrtve. |
|
Definition
|
|
Term
| Negovalke v domovih za starejše pogosto uporabljajo preveč prilagojeni govor, s katerim ponižajo pacienta. |
|
Definition
|
|
Term
| Stališča vsebujejo kognitivno, emocionalno in dinamično komponento. |
|
Definition
|
|
Term
| Stališča se lahko spreminjajo v intenziteti (od bolj k manj ekstremnim in obratno), ne pa tudi v smeri (od poz. k negativnim in obratno). |
|
Definition
|
|
Term
| Stališča po klasični klasifikaciji vsebujejo poleg kognitivne in emocionalne tudi korporativno komponento. |
|
Definition
|
|
Term
| Dostopnost stališč označuje razliko v hitrosti, s katero smo pripravljeni zavzeti stališče do nekega objekta ali stanja stvari. |
|
Definition
|
|
Term
| Sodbe, ki temeljijo na kognitivni komponenti, imenujemo stereotipi. |
|
Definition
|
|
Term
| Kelley je ugotovil, da je ena najpomembnejših lastnosti za oblikovanje vtisa o drugih relacija toplo-hladno. |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivne sheme objektov so temeljne oblike generalizacije izkustev v objektih. |
|
Definition
|
|
Term
| Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage. |
|
Definition
|
|
Term
| Teorija kognitivne disonance nastopa pretežno na interpersonalnem nivoju razlage. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom Rosenthalov efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.). |
|
Definition
|
|
Term
| Simbolno interakc. teorija predpostavlja, da so drugi ljudje malo pomembni za oblikovanje posameznikove samoidentifikacije . |
|
Definition
|
|
Term
| Simbolno interakc. teorija socialnih vlog poudarja neavtonomnost posameznika in posledično tudi neodgovornosti za svoja dejanja. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna interakcija predpostavlja zmožnost ljudi za artikulirano izmenjavo gest, simbolov, formacij in dejanj. |
|
Definition
|
|
Term
| Ideja o jezikovnem relativizmu kultur poudarja, da razlike v jezikih ne določajo bistveno razlik v kulturi in zato tudi ne v ljudeh samih. |
|
Definition
| NE (vsa spoznanja in vrednote so relativna in da jezik realnosti ne opisuje, temveč jo ustvarja) |
|
|
Term
| Avtorja ideje o jezikovnem relativizmu kultur sta Humboldt in Herder. |
|
Definition
|
|
Term
| W. Wundt je strogo ločeval med občo psihologijo in med psihologijo ljudstev in samo drugi priznaval svojstva empirične vede. |
|
Definition
|
|
Term
| Empirična psihologija dosledno zavrača izkustvo kot spoznavni postopek. |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivno prestrukturiranje pomeni, da z različnimi postopki izključimo, zavrnemo samopodobo, ki nam jo vsiljujejo drugi. |
|
Definition
|
|
Term
| Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, ne napovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je za Gergena socialna psihologija historična veda. |
|
Definition
|
|
Term
| Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je za Gergena socialna psihologija ahistorična veda. |
|
Definition
|
|
Term
| Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Gergenu psihološko spoznanje ni le nevtralni opis, temveč tudi implicitni predpis, pričakovanje ali kritika nezaželenega. |
|
Definition
|
|
Term
| K. J. Gergen zagovarja tezo, da je socialna psi. zaradi tega, ker se ukvarja z dejstvi, ki so v največji meri neponovljiva, v bistvu zgodovinska veda. |
|
Definition
|
|
Term
| Leon Festinger je na osnovi Wudntovih raziskav o skupinski dinamiki zgradil svojo teorijo o socialnih procesih primerjave. |
|
Definition
|
|
Term
| Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti po tem, da on sam takšne lastnosti ne šteje za odklonsko, deviantno, okolica pa. |
|
Definition
|
|
Term
| Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti tako, da ima večina in tudi on sam to lastnost za odklonsko, deviantno. |
|
Definition
|
|
Term
| Rosenthalov efekt včasih imenujemo tudi pigmalionski efekt. |
|
Definition
| DA (je vpliv pričakovanj, želj pri raziskovanju) |
|
|
Term
| W. Wundt meni, da v psihološkem eksperimentu ne bi smeli nastopati kriteriji manipulativnosti, ponovljivosti in variabilnosti. |
|
Definition
|
|
Term
| Behavioristični koncept predpostavlja pojmovanje socialne dejavnosti kot posledice človekovih vrojenih svojstev. |
|
Definition
|
|
Term
| Teleološka razlaga temelji na razlogih, kavzalna pa na vzrokih dejanj. |
|
Definition
|
|
Term
| W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele. |
|
Definition
|
|
Term
| V znanem nemškem sporu o pozitivizmu je Karl Popper nasprotoval pozitivističnemu konceptu družboslovne znanosti. |
|
Definition
|
|
Term
| V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Theodor Adorno zagovarjal pozitivistični koncept družboslovne znanosti. |
|
Definition
|
|
Term
| Spoznavni teoretik von Wright je celotno tradicijo temeljnih znanstvenih orientacij razdelil na aristotelsko in galilejsko. |
|
Definition
|
|
Term
| Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relevance. |
|
Definition
|
|
Term
| Wundtov introspektivizem je predpostavljal naravoslovni koncept psihologije. |
|
Definition
|
|
Term
| L Wigotski je proučeval spremenljivko toplo-hladno v prvem vtisu o osebah. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Aschu učinek primarnosti oz. prvega vtisa razpade takoj, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Aschu se učinek primarnosti oz. prvega vtisa ohranja tudi še, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva. |
|
Definition
|
|
Term
| S. Asch in M. Sherif sta raziskovala vpliv eksplicitnega ali implicitnega soc. pritiska na posameznika. |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne ravnotežja med stališči je Rainer Werner Fassbinder. |
|
Definition
|
|
Term
| H. Kelly je proučeval vpliv pričakovanja poskusne osebe na formiranje prvega vtisa. |
|
Definition
|
|
Term
| Fenomen prvega vtisa pojasnjuje dominacijo prvotne sodbe ali vtisa v kasnejših presojah. |
|
Definition
|
|
Term
| Asch je eksperimentalno proučeval učinek skupinskega pritiska na perceptivne sodbe. |
|
Definition
|
|
Term
| Milgramov eksperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i. agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja |
|
Definition
|
|
Term
| Milgram je domneval, da je visoka stopnja poslušnosti avtoritetam v njegovem eksperimentu izhajal iz občutka legitimnosti zapovedi. |
|
Definition
|
|
Term
| Pojem intimni tujec je razvil S. Milgram, da bi pojasni obnašanje ljudi v velikih mestih oz. sodobne pojave urbanega življenja. |
|
Definition
|
|
Term
| Budnost v kontekst soc. percepcije pomeni dostopnost posameznika za nove informacije. |
|
Definition
|
|
Term
| Ena od značilnosti socialne percepcije je domneva o racionalnosti drugega. |
|
Definition
|
|
Term
| Milgramovi eksperimenti so opozorili na veliko pripravljenost ljudi za podrejanje avtoritetam. |
|
Definition
|
|
Term
| Glavna značilnost referenčnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino. |
|
Definition
|
|
Term
| Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni identifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja. |
|
Definition
|
|
Term
| Prednost akcijskega eksperimenta je v tem, da ga izvajamo v dobro nadzorovani laboratorijski situaciji in tako ne vpliva na spreminjanje socialnih odnosov raziskovalni skupini. |
|
Definition
|
|
Term
| Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov. |
|
Definition
|
|
Term
| Wertheimer, Köhler in Koffka so oporekali Wundtovi tezi, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira (sestavne) dele. |
|
Definition
|
|
Term
| Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana altruistična dejanja. |
|
Definition
|
|
Term
| Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja. |
|
Definition
|
|
Term
| Represija je strategija izpostavljanja prijetnim dražljajem. |
|
Definition
|
|
Term
| Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori). |
|
Definition
| NE (Je matematični model medčloveških odnosov) |
|
|
Term
| G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego. |
|
Definition
|
|
Term
| G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: mene (Me) ali socialna identiteta, jaz (I) ali osebna identiteta in refleksivno mišljenje (mind). |
|
Definition
|
|
Term
| Introspekcija kot ena osnovnih metod psihologije pomeni opazovanje drugih oseb, opazovanje zunanje zaznavnosti, ki omogoča opazovalcu spremljati duševna stanja in duševne večih oseb v socialni skupini. |
|
Definition
|
|
Term
| W. McDougal se je uprl prevladujoči instinktivistični psihologiji in tako šteje za začetnika enviromentalistične usmeritve v psihologiji. |
|
Definition
|
|
Term
| M. Sherif in S.Asch sta z uspešnimi eksperimenti o socialnem zaznavanju uspela narediti socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu. |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi, objektu, socialni situaciji. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom reaktanca označujemo v soc. psihologiji odpor do socialne moči. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom reaktanca označujemo v socialni psihologiji privlačnost socialne moči. |
|
Definition
|
|
Term
| Pasivno sprejemanje oženja in omejevanja svobode pri posameznikih imenujemo reaktanca. |
|
Definition
|
|
Term
| V majhnih in neformalnih skupinah je relativno majhna razlika med osebno in socialno privlačnostjo. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna privlačnost sloni na depersonalizirani simpatiji med člani. |
|
Definition
|
|
Term
| Optimiziranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu kontrole v korist drugega. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom konformizem označujemo človekovo popuščanje socialnemu pritisk. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom konformizem označujemo človekovo odpornost na socialni pritisk. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč s katero skupine vežejo svoje člane. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo pritisk, s katerim vežejo skupine nase nove člane. |
|
Definition
|
|
Term
| Milgramov eksperiment je pokazal, kako bližina žrtve zmanjšuje človekovo pripravljenost na slepo poslušnost. |
|
Definition
|
|
Term
| Moscovici je razvijal koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa. |
|
Definition
|
|
Term
| Prve raziskave o tipih vodenja je opravil Lewin. |
|
Definition
|
|
Term
| Prve raziskave o tipih vodenja je opravil G. Allport. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialno učenje je nenamerno. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialno učenje je namerno, motivirano in ga spremlja velik intelektualni napor. |
|
Definition
|
|
Term
| Oblike učenja po modelu so: imitacija, identifikacija, učenje vlog. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna identiteta po G.H.Mead-u je zavest o pripadnosti skupini. |
|
Definition
| NE (ukvarjal se je s socialnim jazom in simbolnim interakcionizmom) |
|
|
Term
| Dejavnike konformizma delimo običajno na: situacijske, osebnostne in dedne |
|
Definition
| NE (so: privlačnost skupine, enotnost, velikost, pomembnost skupine in nejasnost situacije) |
|
|
Term
| Freudov eksperiment o zaznavanju velikosti pod vplivom skupinskega pritiska so potrdile tudi številne druge raziskave. |
|
Definition
|
|
Term
| Psihoanalitično usmerjena socialna psih. gradi predvsem na Freudovi teoriji o nekonfliktni, harmonični naravi, nezavednih in zavestnih duševnih struktur. |
|
Definition
|
|
Term
| Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine. |
|
Definition
|
|
Term
| Moscovici se je pri oblikovanju svoj teorije o socialnih reprezentacijah naslonil na Durkheimov koncept »individualnih predstav«. |
|
Definition
|
|
Term
| Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete. |
|
Definition
|
|
Term
| Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci. |
|
Definition
|
|
Term
| Najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov sta bližina in podobnost. |
|
Definition
|
|
Term
| Od potrditev drugih so posebno odvisne osebe z visoko stopnjo samospoštovanja. |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči. |
|
Definition
|
|
Term
| Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov so generalizacija, poudarjanje določenih značilnosti objektov, vrednostno ocenjevanje, selektivnost v zaznavanju. |
|
Definition
|
|
Term
| Behavioristični koncept pojasnjuje socialno dejavnost kot posledico človekovih vrojenih svojstev. |
|
Definition
|
|
Term
| Behavioristično teoretska usmeritev razlaga človeško socialno dejavnost kot sklop fizičnih in verbalnih reakcij na soc. dražljaje. |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivno-teorijska usmeritev predpostavlja avtonomnega, razumnega posameznika, ki se v svojih dejanjih naslanja na svoje zaznave, modele situacij, preference in razloge. |
|
Definition
|
|
Term
| Procesu pripisovanja odgovornosti za dogodke in dejanja drugim ljudem in samemu sebi imenujemo atribucijsko oz. samoatribucijsko. |
|
Definition
|
|
Term
| Festinger je v raziskavah o imigraciji medsebojnih odnosov dognal, da ljudje težimo k temu, da v percepciji medosebnih odnosov vzpostavimo ravnotežje. |
|
Definition
|
|
Term
| Samorazkrivanje v odnosih pripomore k intimnosti odnosov. |
|
Definition
|
|
Term
| W. Dilthey je utemeljil idejo o dveh vrstah znanosti - o nomotetični in ideološki znanosti. |
|
Definition
|
|
Term
| Pojem internalizacija pomeni prenos lastnih oz. osebnostnih duševnih stanj v socialni kontekst. |
|
Definition
|
|
Term
| Konceptualizacija objektov je razvrščanje objektov v enote in razrede, ki so zgrajeni na podlagi čim bolj prepoznavnih razlik med zaznavami. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna percepcija zajema zaznavanje socialnih situacij, drugih oseb in samega sebe. |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivna disonanca pomeni, da imamo dve kogniciji, kjer iz ene izhaja nasprotje drugi koaliciji. |
|
Definition
| NE (neskladnost stališč in obnašanja) |
|
|
Term
| Leibniz je v raziskavah o imigraciji medosebnih odnosov ugotovil, da ljudje težijo k ravnotežju medosebnih odnosov. |
|
Definition
|
|
Term
| Komunikator je oseba, ki izvaja komunikacijski učinek na prejemnike informacij. |
|
Definition
|
|
Term
| Pojem stereotipa je uvedel v soc. psihologijo W. Lippman. |
|
Definition
|
|
Term
| Antidemokratska orientacija je po Adornu značilnost družb na prehodu iz sužnjelastništva v tlačanstvo. |
|
Definition
|
|
Term
| T.i. sociobiologi dokazujejo, da je prosocialno obnašanje determinirano z genetskimi faktorji. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Frommu je benigna oblika agresivnosti značilna samo za človeško vrsto. |
|
Definition
| NE (pozitivna agresivnost, je nujna za obstanek človeka kot posameznika in ohranitvi vrste ter prilagoditvi) |
|
|
Term
| Konformnost ima dve obliki: popustljivost in konverzijo. |
|
Definition
|
|
Term
| Psihologi ugotavljajo, da so vodje pogosteje introvertne osebnosti. |
|
Definition
|
|
Term
| Relativna deprivacija pomeni občuteni razkol med tem, kar nekdo ima in tem, za kar se čuti upravičenega. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Brownu šteje drhal (mobs) med pasivne množice. |
|
Definition
|
|
Term
| Podobnost z žrtvijo znižuje verjetnost altruističnega vedenja. |
|
Definition
|
|
Term
| Evaluativna komponenta stališč so pozitivna ali negativna občutja in ocenjevanja objektov stališč. |
|
Definition
|
|
Term
| Kohlberg razume moralni razvoj kot sosledje posameznih stopenj, ki se morajo izteči, da bi oseba lahko prešla od nižje k višji stopnji. |
|
Definition
|
|
