Term
| A. Comte je v duhu svojega pozitivizma zahteval, da se psihologija loči od naravoslovja |
|
Definition
|
|
Term
| Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor teorije kognitivnega ravnotežja je bil Fassbinder |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor znane študije o Avtoritarni osebnosti je bil Marcuse / Fromm |
|
Definition
|
|
Term
| Avtorja ideje o jezikovnem relativizmu kultur sta Humboldt in Herder |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor znane študije o Avtoritarni osebnosti je bil Adorno |
|
Definition
|
|
Term
| Avtorji kritične teorije družbe (Adorno, Horkheimer, Fromm, Marcuse) so po emigraciji v ZDA naredili plodno sintezo svojih spoznanj z ameriškim behaviorizmom |
|
Definition
|
|
Term
| Behavioristi so v (socialno) psihološko metodologijo vnesli introspektivno metodo |
|
Definition
|
|
Term
| Behavioristično teoretska usmeritev razlaga človeško socialno dejavnost kot sklop fizičnih in verbalnih reakcij na soc. dražljaje |
|
Definition
|
|
Term
| Budnost v kontekstu soc. percepcije pomeni dostopnost posameznika za nove informacije |
|
Definition
DA
(če je isto kot pozornost... ne vemo) |
|
|
Term
| Comte je koncipiral socialno psihologijo v duhu svojega pozitivizma in jo tako zoperstavil predvsem behaviorizmu |
|
Definition
|
|
Term
| Družbena konstrukcija stvarnosti je proces, ki je v prvi vrsti subjektiven in individualen, ne pa tudi objektiven in družben |
|
Definition
|
|
Term
| Domneve o intencionalnosti, racionalnosti in sinhronem delovanju drugega so pomembni izvor napak v ocenah drugih ljudi |
|
Definition
?
(v soc. percepciji sicer mamo domneve o racionalnosti, intencionalnosti in usklajenosti podatkov in predstav... a je to tazadnje enako sinhromenu delovanju?) |
|
|
Term
| Eden osrednjih interesov ljudi pri zaznavanju drugih, je zaznati stopnjo odgovornosti za vedenja in delovanja, ki jih opažajo pri drugih ljudeh |
|
Definition
|
|
Term
| Empirična psihologija dosledno zavrača izkustvo kot spoznavni postopek |
|
Definition
|
|
Term
| Ena od značilnosti socialne percepcije je domneva o racionalnosti drugega |
|
Definition
|
|
Term
| Eno najboljših analiz fenomena fašizma je podal G. Le Bon v svoji knjigi Psihologija množic |
|
Definition
NE
(napisal on, ma ni fašizem) |
|
|
Term
| Eno prvih kompleksnih kritik spoznavnega potenciala akademskih … je napisal Rudolf Willy |
|
Definition
|
|
Term
| Fenomen prvega vtisa pojasnjuje dominacijo prvotne sodbe ali vtisa v kasnejših presojah |
|
Definition
|
|
Term
| G. Allport pripisuje velik pomen za nastanek socialne psihologije tudi A. Comtu |
|
Definition
|
|
Term
| G. H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: mene (Me) ali socialna identiteta, jaz (I) ali osebna identiteta in refleksivno mišljenje (Mind) |
|
Definition
|
|
Term
| Gergen zagovarja tezo, da je socialna psihologija zaradi tega, ker se ukvarja z dejstvi, ki so v največji meri neponovljiva, v bistvu zgodovinska veda |
|
Definition
|
|
Term
| Geslo o znanstveni interdisciplinarnosti je L. Althusser označil za »ideološki mit« |
|
Definition
|
|
Term
| Gestalt psihologi so zagovarjali Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddterminira dele |
|
Definition
|
|
Term
| Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: Izbira, interpretacija, recipročnost, institucionalizacija |
|
Definition
NE
(izbira, pogajanje, zadolžitev, institucionalizacija) |
|
|
Term
| Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: izbira, pogajanje, zadolžitev, institucionalizacija |
|
Definition
|
|
Term
| Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: Izbira, interpretacija, recipročnost, institucionalizacija. |
|
Definition
NE
(izbira, pogajanje, zadolžitev, institucionalizacija ) |
|
|
Term
| H. Kelley je preučeval spremenljivko toplo-hladno v prvem vtisu o osebah |
|
Definition
|
|
Term
| H. Kelley je proučeval vpliv pričakovanja poskusne osebe na formiranje prvega vtisa |
|
Definition
|
|
Term
| Ideja o jezikovnem relativizmi kultur poudarja, da razlike v jezikih ne določajo bistveno razlik v kulturi in zato tudi ne v ljudeh samih |
|
Definition
|
|
Term
| Implicitna teorija osebnosti je kognitivna struktura, s pomočjo katere predelujemo informacije o drugih in si ustvarjamo nadaljnje informacije (predstave) o njih |
|
Definition
|
|
Term
| Interpersonalni nivo razlage v psihologiji zajema posameznika in njegovo psihološko reagiranje na vsakovrstne socialne vplive |
|
Definition
|
|
Term
| J. B. Watson je razgrnil svoje temeljne ideje instiktivisitčne psihologije v delo ''Psychology as te Instictivist View It'' iz leta 1913 |
|
Definition
|
|
Term
| Jones in Davis sta izpopolnila klasično Heiderjevo teorijo z natančnejšimi hipotezami o pripisovanju namer za dejanje drugim osebam |
|
Definition
|
|
Term
| K. Holzkamp vpelje v psihologijo pojma emancipatorni in tehnični spoznavni interes |
|
Definition
NE
(relevanca in spoz. interes) |
|
|
Term
| K. Lewin je svoj pomen socialnega polja razumel kot nekakšen »skupinski psihološki lik« |
|
Definition
|
|
Term
| K. Lewin je svoj pomen psihološkega polja razumel kot nekakšen »skupinski psihološki lik« |
|
Definition
|
|
Term
| Kelley je ugotovil, da je ena najpomembnejših lastnosti za oblikovanje vtisa o drugih relacija toplo-hladno |
|
Definition
|
|
Term
| Kenneth in Mary Gergen definirata socialno psihologijo kot sistemski študij socialne interakcije |
|
Definition
|
|
Term
| Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na behavioristično psihologijo |
|
Definition
|
|
Term
| Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na dosežke insinktivistične psihologije |
|
Definition
|
|
Term
| Ključno Parsonsovo delo nosi naslov »Homo sociologicus« / »Protestantska etika in duh kapitalizma« |
|
Definition
NE
(The Structure of Social Actions) |
|
|
Term
| Kognitivna shema je kognitivna organizacija znanja o določeni osebi, objektu, dražljaju |
|
Definition
NE
(ne dražljaju - soc. situaciji ali fizičnih objektih) |
|
|
Term
| Kognitivne sheme ali mentalni zemljevidi so v kognitivni socialni psihologiji osrednji pojem razlage procesov formiranja socialnih predstav |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivne sheme objektov so temeljne oblike generalizacije izkustev v objektih |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi, objektu, socialni situaciji. |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivno prestrukturiranje pomeni, da z različnimi postopki izključimo, zavrnemo samopodobo, ki nam jo vsiljujejo drugi |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivno-teorijska usmeritev predpostavlja avtonomnega, razumnega posameznika, ki se v svojih dejanjih naslanja na svoje zaznave, modele situacij, preference in razloge |
|
Definition
|
|
Term
| Konceptualizacija objektov je razvrščanje objektov v enote in razrede, ki so zgrajeni na podlagi čim bolj prepoznavnih razlik med zaznavami |
|
Definition
|
|
Term
| Kurt Lewin je menil, da je človekova reprezentacija lastnega sveta primarna determinanta njegovega obnašanja oziroma, da je človekova psihološka konstrukcija sveta odvisna od njegovih potreb in ciljev |
|
Definition
|
|
Term
| Kurt Lewin je v socialno psihologijo vpeljal behavioristično paradigmo |
|
Definition
|
|
Term
| Lazarus in Steinhal sta prva razvijala koncept, ki ustreza sodobnemu pojmu socialne interakcije |
|
Definition
|
|
Term
| Ludwig Wittgenstein je v kritiki t.i. zasebnega jezika razvil tezo, da so posamezni pomenljivi izraz in dejanja le taki v določenem socialnem kontekstu |
|
Definition
|
|
Term
| M. Ule meni, da se ontološki status sodobne psihologije zrcali v razcepu med naravoslovnim konceptom, ki ga reprezentirajo fenomenologi, hermenevtiki, socialni konstukcionisti ter humanističnim konceptom, ki ga reprezentirajo pozitivisti in empiristi |
|
Definition
|
|
Term
| Mead je teorijo vzgoje skozi igro uporabil tudi v pojasnjevanju razvoja višjih oblik socialnega jaza oziroma mene |
|
Definition
|
|
Term
| Meadovo teorijo imenujemo tudi simbolični interakcionizem |
|
Definition
|
|
Term
| Med eminentne predstavnike socialnega interakcionizma v socialni psihologiji štejemo G.H.Meada, simbolnega interakcionizma pa R. Harreja |
|
Definition
|
|
Term
| Med najbolj vplivnimi dejavniki, ki ves čas določajo nek odnos sta prostor in čas. |
|
Definition
|
|
Term
| Med začetnike nemške soc. psi. štejejo G. Allporta |
|
Definition
|
|
Term
| Metodološki relativizem v psihologiji sloni na predpostavki, da naj bi vso družbeno vedenje obravnavali kot rezultat individualnih obnašanj in medosebnih interakcij ljudi |
|
Definition
|
|
Term
| »Mind« oz. refleksivno mišljenje predstavlja Meadu refleksijo posameznika o odnosu med »jazom« in »menoj« (med »I« in »Me«). |
|
Definition
|
|
Term
| Moscovici se je pri oblikovanju svoje teorije o socialnih reprezentacijah naslonil na Durkheimov koncept individualnih predstav |
|
Definition
NE
(na koncept kolektivnih predstav) |
|
|
Term
| Najpomembnejša oblika oz. poteza socialne kategorizacije je samokategorizacija subjekta |
|
Definition
|
|
Term
| Namesto »stališč« v diskurzivni teoretiki razvijajo koncept »diskurzivnih repertoarjev« |
|
Definition
|
|
Term
| Narativna paradigma v (socialni) psihologiji izhaja iz teze, da smo ljudje pripovedovalni zgodb (storytellers) in se bolj pustimo prepričati dobrim zgodbam kot dobrim argumentom |
|
Definition
|
|
Term
| Nomotetične znanosti temeljijo na metodološkem principu razumevanja, idiografske znanosti pa temeljijo na metodološkem principu znanstvene razlage |
|
Definition
|
|
Term
| Oblike učenja po modelu so: imitacija, identifikacija, učenje vlog |
|
Definition
|
|
Term
| Po Aschu se učinek primarnosti oz. prvega vtisa ohranja tudi še, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva |
|
Definition
|
|
Term
| Po Dahrendorfu je homo sociologus teoretični konstrukt, ki razume posameznika kot nosilca socialnih vlog |
|
Definition
|
|
Term
| Po Freudu si ljudje v množici namesto svojega lastnega »ideala jaza« postavijo podobo voditelja in njegovo voljo prevzamejo kot svojo |
|
Definition
|
|
Term
| Po Gergenu je ogledalni jaz nekak odgovor drugih ljudi v socialni interakciji, na vprašanje kaj smo |
|
Definition
|
|
Term
| Po implicitni teoriji osebnosti se ljudje ravnamo pri sprejemanju in predelavi informacij bolj po logiki motivov in afektov in manj po vnaprejšnjih osebnostnih konceptih |
|
Definition
|
|
Term
| Po kognitivnem modelu v socialni psihologiji je človek v svojem bistvu iracionalno bitje |
|
Definition
|
|
Term
| Po teoriji kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči |
|
Definition
baje da NE?
(naj ne bi blo obnašanja) |
|
|
Term
| Po teoriji socialnega konstruktivizma osebe oz. osebnosti ne obstajajo po sebi, temveč le kot jezikovno posredovana forma nanašanja na posameznika |
|
Definition
|
|
Term
| Pomemben vpliv na teoretsko usmeritev socialnega interakcionizma predstavlja teoretski okvir ameriškega pozitivizma |
|
Definition
|
|
Term
| Pojem implicitne teorije sta razvila Bruner in Tagiuri, da bi z njim pojasnila rezultate Aschevega in podobnih eksperimentov o socialnih vplivih na zaznavo in ocenjevanje situacij |
|
Definition
|
|
Term
| Pri ocenjevanju drugih bolj upoštevamo osebno odgovornost ali osebne značilnosti akterja, pri samoocenjevanju pa bolj upoštevamo okoliščine |
|
Definition
|
|
Term
| Pri zaznavanju drugih oseb nas vodijo predvsem domneve o intencionalnosti in radialnosti v delovanju drugega |
|
Definition
NE
(racionalnosti, ne radialnosti) |
|
|
Term
| Pristop »od spodaj navzgor« (Burr) v socialnopsihološki razlagi jemlje za izhodišče analize in opazovanja osebo in njeno vedenje/delovanje |
|
Definition
|
|
Term
| Pristop »od zgoraj navzdol« (Burr) v socialnopsihološki razlagi je bližji standardnim eksperimentalnim in opazovalnim možnostim psihologije |
|
Definition
|
|
Term
| Proces socialne konstrukcije osebnosti je sestavljen iz socializacije in individualizacije |
|
Definition
|
|
Term
| Proces spreminjanja, predelave in primarne interpretacije informacij imenujemo zaznavanje |
|
Definition
NE
(sprejemanje, na spreminjanje) |
|
|
Term
| Procesu pripisovanja odgovornosti za dogodke in dejanja drugim ljudem in samemu sebi imenujemo atribucijsko oz. samoatribucijsko |
|
Definition
|
|
Term
| Prve raziskave o tipih vodenja je opravil Lewin |
|
Definition
|
|
Term
| Psihoanaliza (Freud) je vnesla v socialno psihologijo tezo o nujni konfliktnosti človeka |
|
Definition
|
|
Term
| Psihologija ljudstev je pomemben zgodovinski izvor socialne psihologije |
|
Definition
|
|
Term
| Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni identifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja |
|
Definition
|
|
Term
| Rosenthalov efekt včasih imenujemo tudi pigmalionski efekt |
|
Definition
|
|
Term
| S. Moscovici je predpostavljal pretežno jezikovni značaj socialnih reprezentacij |
|
Definition
|
|
Term
| Salomon Asch je bil eden prvih, ki so raziskovali organizacijo socialnega zaznavanja |
|
Definition
|
|
Term
| Sherif in Asch: z usepešnim eksperimentom soc. zaznavanja naredila socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu |
|
Definition
|
|
Term
| Simbolno interakc. teorija socialnih vlog poudarja neavtonomnost posameznika in posledično tudi neodgovornosti za svoja dejanja |
|
Definition
|
|
Term
| Simbolno interakcionistična teorija predpostavlja, da so drugi ljudje malo pomembni za oblikovanje posameznikove samoidentifikacije |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna identiteta po G.H.Meadu je zavest o pripadnosti skupini |
|
Definition
NE
(=ponotranjeno stališče drugih do posameznika) |
|
|
Term
| Socialna identiteta je ponotranjeno stališče drugih do posameznika |
|
Definition
DA
(imenujemo jo tudi simbolni interakcionizem, opredeljena pa je podobno kot Cooleyev ogledalni jaz in Jamesovo sebstvo, ki zajema vse, kar osebno pripada posamezniku) |
|
|
Term
| Socialna interakcija predpostavlja zmožnost ljudi za artikulirano izmenjavo gest, simbolov, formacij in dejanj |
|
Definition
NE
(informacij, ne formacij) |
|
|
Term
| Socialna percepcija zajema zaznavanje socialnih situacij, drugih oseb in samega sebe |
|
Definition
|
|
Term
| Socialni konstruktivisti in teoretiki diskurza predpostavljajo delovanje kognitivnih struktur |
|
Definition
|
|
Term
| Socialni konstruktivisti tudi duševna stanja posameznika razlagajo kot socialne konstrukte |
|
Definition
|
|
Term
| Spoznavni teoretik von Wright je celotno tradicijo temeljnih znanstvenih orientacij razdelil na aristotelsko in galilejsko |
|
Definition
|
|
Term
| Teleološka razlaga temelji na razlogih, kavzalna pa na vzrokih dejanj |
|
Definition
|
|
Term
| Teoretiki socialne psihologije menijo, da je socialni kontekst enoznačen pojem in zato uporaben v definiranju socialne psihologije |
|
Definition
|
|
Term
| Teorija kognitivne disonance nastopa pretežno na interpersonalnem nivoju razlage |
|
Definition
|
|
Term
| Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage |
|
Definition
|
|
Term
| Tipičen primer delovanja socialnih stališč sta procesa vsidranja in opredmetenja novih predstav in pojmov v že utrjenem izkustvu |
|
Definition
NE
(to sta od soc. reprezentacije) |
|
|
Term
| Tri temeljne domneve pri soc. zaznavanju: intencionalnost, racionalnost in sinhrono delovanje drugega |
|
Definition
DA?
(in usklajenosti podatkov in predstav piše, ampak najbrž je to to?) |
|
|
Term
| Uspešna identiteta jaza sloni na ravnotežju osebne in socialne identitete |
|
Definition
|
|
Term
| V znanem nemškem sporu o pozitivizmu K. Popper zagovarja pozitivističen koncept družboslovne znanosti |
|
Definition
|
|
Term
| V znanem nemškem sporu o pozitivizmu sta H. Albert in K. Popper zagovarjala subjektivistični koncept družboslovne znanosti |
|
Definition
|
|
Term
| V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Theodor Adorno zagovarjal pozitivistični koncept družboslovne znanosti |
|
Definition
|
|
Term
| W .McDougal se je uprl prevladujoči instinktivistični psihologiji in tako šteje za začetnika enviromentalistične usmeritve v psihologiji |
|
Definition
|
|
Term
| W. Dilthey je utemeljil idejo o dveh vrstah znanosti - o nomotetični in ideološki znanosti |
|
Definition
|
|
Term
| W. Fisher (1987) zoperstavlja narativno paradigmo tako imenovani paradigmi racionalnega sveta |
|
Definition
|
|
Term
| W. James je v psihološko terminologijo uvedel pojem sebstva |
|
Definition
|
|
Term
| W. Jamesa, Ch. Cooleya in W. Wundta štejemo med začetnika ameriškega pragmatizma v socialni psihologiji |
|
Definition
|
|
Term
| W. McDougall je menil, da instinkti v celoti določajo tudi potek socialnega… |
|
Definition
|
|
Term
| W. Wundt je introspekcijo označeval za subjektivno metodo, ki je neznanstvena |
|
Definition
|
|
Term
| W. Wundt je strogo ločeval med občo psihologijo in med psihologijo ljudstev in samo drugi je priznaval svojstva empirične vede |
|
Definition
|
|
Term
| W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele |
|
Definition
|
|
Term
| W. Wundt je znan po krilatici, da sta »socialni jaz (self) in družba dvojčka |
|
Definition
|
|
Term
| W. Wundt meni, da v psihološkem eksperimentu ne bi smeli nastopati kriteriji manipulativnosti, ponovljivosti in variabilnosti. |
|
Definition
|
|
Term
| Walter Fischer je zoperstavil narativno paradigmo tako imenovani »paradigmi racionalnega sveta«, ki skuša življenje pojasniti po znanstvenih in logičnih principih razlage |
|
Definition
|
|
Term
| Wertheimer, Köhler in Koffka so oporekali Wundtovi tezi, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira (sestavne) dele |
|
Definition
|
|
Term
| Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov |
|
Definition
|
|
Term
| William James je pojem »sebstva« (self) razumel kot izrecno socialno tvorbo, kot »razširjeni jaz« človeka |
|
Definition
|
|
Term
| William Thomas je uvedel pojem stališča |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom anti-intracepcija označujemo nasprotovanje subjektivnemu, domišljijskemu, senzibilnemu |
|
Definition
|
|
Term
| Wundt je predpostavljal introspektivizem kot pozitivističnen koncept psiholgije |
|
Definition
|
|
Term
| Wundtov introspektivizem je predpostavljal naravoslovni koncept psihologije |
|
Definition
|
|
Term
| Wundtovi učenci so hitro zavrgli njegovo psihologijo ljudstev in predlagali izraz »socialna razvojna psihologija« |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom pigmejski efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.) |
|
Definition
NE
(pigmalionski ali Rosenthalov efekt) |
|
|
Term
| Z izrazom Rosenthalov efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.) |
|
Definition
|
|
Term
| Z raziskavami prvega vtisa v socialni psihologiji se je ukvarjal predvsem Moscovici |
|
Definition
|
|
Term
| Za socialne kategorije je značilno, da so v principu manj jasno hierarhično organizirane kot nesocialne kategorije |
|
Definition
|
|
Term
| Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja |
|
Definition
|
|
Term
| Zagovornika ideje o jezikovnem relativizmu kultur sta bila Humbolt in Herder |
|
Definition
|
|
Term
| Zaradi učenja vživljanja v druge se Meadu zdi igra najpomembnejša otrokova dejavnost |
|
Definition
|
|
Term
| Zaznavanje je odvisno predvsem od naših izkušenj, trenutnih potreb in interesov |
|
Definition
|
|
Term
| Zaznavanje poleg čistega sprejemanja čutnih dražljajev vključuje še interpretacije teh dražljajev |
|
Definition
|
|
Term
| Zaznavni koncepti in kategorije nam pomagajo reducirati strah pred neznanim |
|
Definition
|
|
Term
| Znane »Študije o avtoriteti in družini« so nastale v okviru projektov t.i. dortmuntske šole |
|
Definition
|
|
Term
| Znane »Študije o avtoriteti in družini« so nastale v okviru projektov t.i. frankfurtske šole |
|
Definition
|
|
Term
| Pojem internalizacija pomeni prenos lastnih oz. osebnostnih duševnih stanj v socialni kontekst |
|
Definition
|
|
Term
| Implicitna teorija osebnosti je kognitivna struktura, s pomočjo katere predelujemo informacije in si ustvarjamo nadaljnje informacije o njih |
|
Definition
|
|
Term
| Implicitna teorija osebnosti je kognitivna struktura, s pomočjo katere predelujemo informacije in si ustvarjamo predstave |
|
Definition
|
|
Term
| Kognitivne sheme so miselne organizacije znanja človeka o osebi/predmetu/soc. situaciji |
|
Definition
|
|
Term
Aristotelska - hermenevtični koncepti
Galilejska - pozitivistični konepti |
|
Definition
|
|
Term
| Predstavniki gestaltpsihološke (berlinske) šole so bili Wertheimer, Kohler, Koffka |
|
Definition
|
|
Term
| Luckmann in Berger sta ugotovila, da je naše dojemanje tega, kaj in kdaj je "normalno", odvisno od kulturnih in zgodovinskih dogajanj |
|
Definition
|
|
Term
| Berger in Luckmann - jezik se skozi čutno pristnost kaže kot medij in sredstvo intersubjektivnosti |
|
Definition
|
|
Term
| Berger in Luckmann sta avtorja knjige The Social Constuction of Reality |
|
Definition
|
|
Term
| Berger in Luckmann poudarjata enotnost in sočasnost socialnih konstukcij |
|
Definition
|
|
Term
| Luckmann - vse znanje, ki ga imamo, izvira iz socialnih interakcij |
|
Definition
|
|
Term
| Posamezniki in skupine si preko interakcije ustvarijo koncepte mentalnih reprezentacij, ki postanejo habituirani v recipročne vloge. Ko te vloge postanejo dostopne tudi drugim članom družbe, pravimo da so institucionalizirane... --> realnost je socialni konstrukt |
|
Definition
|
|
