Term
| Utemeljitelj teorije merjenja za psihologijo |
|
Definition
|
|
Term
| Primer neposrednega merjenja |
|
Definition
| Merjenje časa v sekundah. Sekunda NEPOSREDNO odraža čas. |
|
|
Term
| Kaj povzroča napako merjenja? |
|
Definition
| Sovplivajoče spremenljivke. Povzročajo dodatno varianco v OS. |
|
|
Term
|
Definition
| psihološka disciplina, ki se ukvarja z merjenjem psihičnih procesov, s problemi takega merjenja in z razvojem postopkov za merjenje v psihologiji. |
|
|
Term
|
Definition
psihofizika
praktična psihometrija |
|
|
Term
| Kaj preučuje psihofizika, kaj je njen predmet? |
|
Definition
| Kvantitativni odnos med dražljaji in občutki. |
|
|
Term
|
Definition
Esteziometrični del - občutljivost (pragi)
Preučevanje oblike psihofizikalnega odnosa |
|
|
Term
| merske ravni in postulati merjenja |
|
Definition
nominalna raven (identifikacija)
ordinalna raven (vrstni red)
intervalna raven (aditivnost)
razmernostna raven (absolutna 0) |
|
|
Term
| Zgodovina psihofizike (4 tipi in njihovi zakoni) |
|
Definition
Weber - Webrov zakon
Fechner - logaritmični zakon
Thurstone - zakon primerjalnih sodb
Stevens - potenčni zakon |
|
|
Term
| 4 vidiki veljavnosti merskih pripomočkov |
|
Definition
razvidni
vsebinski
napovedni
konstruktni (konvergentni, diskriminativni) |
|
|
Term
|
Definition
| fizikalni(S), psihološki(R) in odgovorni (kontinuum izjave, stopenj) |
|
|
Term
| Kako je prag povezan z občutljivostjo? |
|
Definition
| Inverzno: nižji kot je, večja je občutljivost. |
|
|
Term
| Dražljajske intenzitete, ki včasih povzročijo občutek, včasih pa ne |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
ΔS / S = k
korekcija: ΔS / (S + a) = k (a je šum) |
|
|
Term
| Kaj je točka subjektivne enakosti? |
|
Definition
| Povprečna intenziteta variabilnega dražljaja, ki se zdi enak standardnemu dražljaju. (govorimo o ekvivalentnih dražljajih) |
|
|
Term
| Vpliv vrste napak merjenja na normalnost porazdelitve |
|
Definition
naključne napake: normalna porazdelitev
sistematične napake: asimetrična |
|
|
Term
|
Definition
| Psihometrična funkcija ima obliko kumulativne normalne porazdelitve. |
|
|
Term
|
Definition
| Sredina porazdelitve trenutnih pragov |
|
|
Term
| 3 metode, ki izhajajo iz klasične psihofizikalne teorije (+ kdo je njihov avtor) |
|
Definition
Metoda povprečne napake
Metoda konstantnih dražljajev
Metoda mej
Avtor: Fechner |
|
|
Term
| Druga imena za metodo povprečne napake |
|
Definition
| m. reprodukcije, m. prilagajanja, m. ekvivalentnih dražljajev |
|
|
Term
| MPN: 2 vrsti serij prikazovanja dražljajev |
|
Definition
1. vhodne (naraščajoče)- začetni Sv < Ss
2. Izhodne (padajoče)- začetni Sv > Ss |
|
|
Term
|
Definition
| pri raziskovanju zaznavanja geometričnih iluzij, barv, na področju slušnega zaznavanja, značilnosti zaznavanja govora, pri raziskovanju kratkoročnega spomina |
|
|
Term
|
Definition
nesenzorni dejavniki (motorična napaka)
napake zaporedja (serialne napake)
časovne napake (negativne, pozitivne - pri pozitivni je precenjen prvi dražljaj) |
|
|
Term
| Vsota katerih dveh metod je ML? |
|
Definition
Metode komaj zaznavnih razlik (Weber)
+
Metode komaj nezaznavnih razlik (Fechner) |
|
|
Term
| ML: 2 pravili o tem, kdaj zaključimo serijo |
|
Definition
Pri AL: pravilo prve spremembe odgovora
Pri DL: pravilo druge spremembe odg.
Pravili nista čisto primerni pri prepletenih serijah. |
|
|
Term
|
Definition
glede na serijo: pričakovanja/vztrajanja
glede na del: utrujenost/učenje |
|
|
Term
| ML: kaj pri računanju DL izračunamo za vsako serijo? |
|
Definition
| Lsp, Lzg, TSE, območje negotovosti in DL |
|
|
Term
| ML: kako se izognemo napaki dražljaja? |
|
Definition
|
|
Term
MKD: koliko različnih dražljajev uporabimo?
Kolikokrat vsakega predvajamo? |
|
Definition
4 do 9 dražljajskih intenzitet
predvajamo 30 - 200 krat |
|
|
Term
| MKD: Vsi postopki določanja AL, razen enega, temeljijo na določeni predpostavki. Katera je ta predpostavka, in kateri postopek NE temelji na njej? |
|
Definition
Predpostavka: verjetnost zaznave dražljaja se porazdeljuje kot kumulativna naravna distribucija.
Postopek: linearna interpolacija |
|
|
Term
| MKD: Postopki določanja AL |
|
Definition
Navadni grafični postopek
Linearna interpolacija
Spearmanova postopka
Normalni grafični postopek
Normalna interpolacija
Postopek najmanjših kvadratov |
|
|
Term
| MKD: ko uporabljamo Spearmanove postopke za določanje praga, mora biti dražljajev najmanj... |
|
Definition
|
|
Term
MKD: postopek najmanjših kvadratov
-kaj so točke
-kako dobimo AL
-kako dobimo SD |
|
Definition
točke so z-vrednosti
AL = -a/b
SD = 1/b |
|
|
Term
| MKD: Müller-Urbanov postopek |
|
Definition
| • pri ekstremnih deležih lahko že majhna sprememba deleža povzroči veliko spremembo z-vrednosti to rešimo tako, da deleže okoli 0,50 bolj obtežimo kot ekstremne deleže |
|
|
Term
| MKD: 2 alternativi, ki jih imamo glede upoštevanja odgovorov pri določanju DL |
|
Definition
1. upoštevamo vse 3 odgovore: manjši, večji, enak
2. delež odgovorov "enak" razdelimo na pol in upoštevamo le 2 vrsti odgovorov |
|
|
Term
| Katera od klasičnih psihofizikalnih metod je danes najpogosteje uporabljana? |
|
Definition
| Metoda konstantnih dražljajev |
|
|
Term
|
Definition
Metoda posamičnih dražljajev
Uporaba spremenljivega standardnega dražljaja
Metoda reakcijskih časov
Opis PM krivulje z drugo funkcijo kot fi-gama (logistično)
Popravek za ugibanje |
|
|
Term
|
Definition
Časovno potratna (pade motivacija)
Vpliv nesenzornih dejavnikov (izogibanje ponavljanju istih odgovorov, težnja k enakomerni rabi vrst odgovorov...)
Vpliv osebnostnih lastnosti udeleženca |
|
|
Term
| TDS: katera 2 kriterija ločimo? |
|
Definition
|
|
Term
| TDS: kaj nam pove višina krivulje Š? |
|
Definition
| Kolikšna je verjetnost pojavljanja določene ravni živčne aktivnosti v primeru, ko je prisoten le šum. |
|
|
Term
|
Definition
| Prag je tam, kjer je d' = 1. |
|
|
Term
| TDS: Kakšen je optimalen kriterij v nevtralni situaciji? |
|
Definition
| Ko je vrednost Beta = 1. Torej je verjetnost lažnega alarma in zmotne zavrnitve enaka. |
|
|
Term
| TDS: Kaj nam pove mera C? |
|
Definition
Položaj kriterija na osi z - vrednosti. Oddaljenost kriterija od točke, kjer se krivulji Š in Š+S sekata.
C = (z(š+s) - z(š))/2 |
|
|
Term
| TDS: kakšen je C, ko je Beta = 1 ? |
|
Definition
|
|
Term
| TDS: kaj predstavlja ordinata in kaj abscisa pri ROC krivulji? |
|
Definition
ordinata (y): delež zadetkov
abscisa (x): delež lažnih alarmov |
|
|
Term
| TDS: kje poleg psihofizike jo še uporabljamo? |
|
Definition
| Pri preučevanju odločanja (kliničnega, na delovnem mestu...), prepoznavanje dražljajev. |
|
|
Term
| 2 metodi, ki izhajati iz TDS |
|
Definition
Metoda da-ne (kot MKD, le da je pol dražljajev praznih)
Metoda prisilne izbire (nAFC) |
|
|
Term
|
Definition
Bolj zamudna od MKD (več dražljajev)
Če pri udeležencu ni zmotnih alarmov, ne moremo izračunati občutljivosti in kriterija
Sloni na nekaterih vprašljivih predpostavkah TDS (npr. normalna porazdlitev šuma) |
|
|
Term
| 2AFC: kaj je diferencialni delež? |
|
Definition
Delež pravilnih odgovorov, če ne upoštevamo ugibanja. Sega od 0 do 1 in je podobna PM krivulji pri MKD.
Formula: (p(+) - 0,5)/0,5 |
|
|
Term
| 2AFC: katera 2 praga moramo razlikovati? |
|
Definition
Nizki (dražljaj vpliva na vedenje = energijski prag)
Visoki (posameznik se dražljaja zave in o njem poroča = kriterij) |
|
|
Term
2AFC: prednosti
(večina psihofizikov meni, da je najboljša metoda za merjenje občutljivosti) |
|
Definition
Ni vpliva kriterija
Omogoča merjenje nizkega praga, ne le visokega |
|
|
Term
|
Definition
Veljavna le, če držijo predpostavke TDS o distribucijah Š in Š+S
Kljub ugibanju lahko dobimo delež, večji ali manjši od 0,5 (sploh pri majhnem št. meritev). |
|
|
Term
| S katero metodo dobimo prage, ki so najbolj stabilni v času? |
|
Definition
| Z beta indeksi (kombinirana metoda) |
|
|
Term
| Najboljša metoda za merjenje občutljivosti? |
|
Definition
| Kombinirana metoda (2AFC s popravkom pri stopnji prepričanja 0) |
|
|
Term
| TDS: kako rečemo uni matriki? |
|
Definition
|
|
Term
| Kako korigiramo Beta indeks? |
|
Definition
| βkor = (βi – βmin) / (βmax – βmin) |
|
|
Term
| Kdaj uporabimo psihofizikalno in kdaj psihološko lestvičenje? |
|
Definition
psihofizikalno- ko so dražljaji fizično merljivi (npr. glasnost)
psihološko - dražljaji niso fizično merljivi (npr. stališča) |
|
|
Term
Vrste psihofizikalnega lestvičenja
+ ali je posredno/neposredno |
|
Definition
diskriminacijsko (posredno)
particijsko (neposredno)
razmernostno (neposredno) |
|
|
Term
| Metode, ki omogočajo diskriminacijsko lestvičenje (+ na kateri merski ravni je lestvica) |
|
Definition
klasične psihofizikalne metode
metode TDS
metode teorije treh kontinuov
metoda primerjanja v parih
Dobimo ponavadi intervalno lestvico. |
|
|
Term
| Metode, ki omogočajo particijsko lestvičenje (+ na kateri merski ravni je lestvica) |
|
Definition
- metoda rangiranja
- metoda zaznavno enakih intervalov
- metoda zaporednih intervalov
- metoda bisekcije
- metoda ekvisekcije
Dobimo intervalno lestvico. |
|
|
Term
| Metode, ki omogočajo razmernostno lestvičenje (+ na kateri merski ravni je lestvica) |
|
Definition
-metode produkcije razmerij (metoda frakcioniranja, metoda multiplikacije, metoda konstantne vsote)
-metoda ocen razmerij
-metoda produkcije velikosti občutkov
-metoda ocen velikosti občutkov
Lestvica je razmernostna. |
|
|
Term
| Formula pri Fechnerjevem lestvičenju, ki nam pove kolikšna dražljajska intenziteta bo vzbudila občutek n Fechnerjev |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
|
|
Term
| Kaj je primerjalna sodba (Thurston)? |
|
Definition
| Razlika med dvema diskriminalnima disperzijama, ki jo dobimo, ko oseba primerja 2 dražljaja. |
|
|
Term
| Thurstone: formula za SD porazdelitve razlik pri dražljajih a in b |
|
Definition
| σ b-a = √(σaˇ2 + σbˇ2 – 2r(ab) σa σb) |
|
|
Term
| Thurstone: Zakon primerjalnih sodb |
|
Definition
Rb - Ra = z (b>a) √(σa2 + σb2 – 2rab σa σb )
z(b>a) je standardizirana razlika med modalno vrednostjo porazdelitve trenutnih razlik, in pa ničelno razliko. |
|
|
Term
| 6 predpostavk, ki jih imamo pri Thurstonovem lestvičenju z zakonom primerjalnih sodb |
|
Definition
1. normalnost distribucij
2. enodimenzionalnost lestvičenja
3. korelacija med a in b je 0
4. SD razlik za vse pare so enake (izraz pod korenom je konstanta)
5. SD ene od diskriminalnih disperzij vzamemo za enoto merjenja
6. lestvico začnemo na modalnem diskriminalnem procesu enega od dražljajev |
|
|
Term
| 2 metodi, ki temeljita na Thurstonovih nebulozah. |
|
Definition
Metoda primerjanja v parih
Metoda rangiranja |
|
|
Term
| MPP: formula za izračun števila možnih parov |
|
Definition
|
|
Term
| MPP: katere predpostavke III. aproksimacija nima, v primerjavi z V. aproksimacijo? |
|
Definition
| Ne predpostavlja, da so disperzije pri vseh dražljajih enake. |
|
|
Term
|
Definition
| merjenje zaznane dolžine črt, prepoznavanje govora, afektivnih in estetskih vrednost (npr. preferiranje barv, blagovnih znamk izdelkov), stališč, osebnostnih potez (npr. PIE). |
|
|
Term
|
Definition
št. sodb hitro narašča s št. dražljajev
če je en dražljaj vedno preferiran, ne moremo lestvičiti
ogromno predpostavk
ne ugotavljamo absolutnih vrednosti |
|
|
Term
| MR: koliko more bit dražljajev in koliko udeležencev |
|
Definition
Po Guilfordu:
dražljajev: ne več kot 10 - 15
udeležencev: vsaj 100 |
|
|
Term
|
Definition
Je časovno bolj ekonomična in lahko daš več dražljajev brez huge porasta trajanja
Včasih ne moreš predvajat vseh dražljajev hkrati
Predpostavka normalnosti porazdelitve
Vzpostavi se adaptacijska raven (bad) |
|
|
Term
| 2 tipa metod pri particijskem lestvičenju |
|
Definition
Kategorialne metode
Metode delitve intervalov |
|
|
Term
|
Definition
| Opazovalci so sposobni intervale med mejami kategorij ohranjati psihološko enake. Zato lahko vrednosti kategorij, pripisanih posameznemu dražljaju, obravnavamo kot vrednosti na intervalni merski lestvici. |
|
|
Term
| MZEI: koliko kategorij je smiselno uporabiti? |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
ekonomična in preprosta
simple stat. obdelava, pa še omogoča nam uporabo parametričnih postopkov |
|
|
Term
|
Definition
psihološko lestvičenje (stališča, vrednote...)
anketno raziskovanje |
|
|
Term
|
Definition
predpostavka enakosti intervalov
nekonsistentnost ocenjevanja
nevrtralna kategorija zmanjša diskriminativnost postavke (uporabiti ali ne?)
napake ocenjevanja (milijon jih je)
slaba diskriminativnost pri majhnemu št. kategorij |
|
|
Term
| 4 vrste razmernostnih metod |
|
Definition
- metode produkcije razmerja
- metode produkcije velikosti
- metode ocene razmerja
- metode ocene velikosti |
|
|
Term
|
Definition
R = k • S^n
k= konstanta, ki določa enoto lestvice
n= oblika psihofizikalnega odnosa |
|
|
Term
| 3 vrste psihofizikalnih odnosov glede na n |
|
Definition
decelerirani (n<1)
akcelerirani (n>1)
linearni (n=1) |
|
|
Term
|
Definition
Protetični - ima intenziteto (npr. svetlost)
Metatetični - ima kvaliteto ali prostorski položaj (barva, nagib črte) |
|
|
Term
|
Definition
| enostavna, ekonomična, ni vplivov zaporedja predvajanih dražljajev |
|
|
Term
| MOV: uporaba (je ena njabolj uporabljanih metod ever) |
|
Definition
| svetlost, glasnost, bolečina, vrednote (npr.Musek), vpliv drog, strah, stres… |
|
|
Term
|
Definition
zelo občutljiva na kontekstualne dejavnike (variabilni rezultati)
ali to pomeni lame veljavnost? |
|
|
Term
| MOV: 6 vrst vpliva dražljajske situacije |
|
Definition
Vpliv razpona predvajanih Sv
Vpliv oddaljenosti dražljajev od AL
Vpliv velikosti prve sodbe
Vpliv položaja Ss v vrsti dražljajev
Vpliv vrednosti modula
Vpliv (ne)omejenosti razpona števil (nazgor)
Poglej si, kako vse to vpliva na eksponent. |
|
|
Term
| Regresijski učinki pri razmernostnih metodah lestvičenja |
|
Definition
| Odgovori težijo k sredini, k povprečnemu odgovoru. |
|
|
Term
| Kakšen je odnos med dejansko in subjektivno vrednostjo števil? |
|
Definition
| deceleriran (9-10 ni isto kot 999-1000) in kompresiven (subjektivno večja števila podcenjujemo) |
|
|
Term
| Napake ocenjevanjaja (podkategorija kognitivnih in konativnih vplivov) |
|
Definition
Težnja po enako pogosti uporabi vseh odgovorov
Prilagajanje kriterija vzorcu
Halo učinek
Logična napaka
Osebna enačba
Napaka sredine
Napaka asimilacije
Napaka kontrasta
... |
|
|
