Term
|
Definition
| moč s katero skupine vežejo svoje člane. |
|
|
Term
| Moscovici je razvijal koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa. |
|
Definition
|
|
Term
| Prve raziskave o tipih vodenja je opravil Lewin. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialno učenje je nenamerno. |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
| imitacija, identifikacija, učenje vlog |
|
|
Term
|
Definition
| (Tajpel)- socialna identiteta (mene) je opredeljena podobno kot Cooleyev ogledalni jaz in Jamesovo sebstvo. |
|
|
Term
| Žrtve diskriminacije pogosto razvijejo samoponižujoče se vzorce obnašanja. |
|
Definition
| DA - RAzvijejo se občutki manjvrednosti in neadekvatnosti. Pogosto se začne obnašati v skladu s predsodki drugih o njej, torej kazati znake, ki drugim dajejo opravičilo, da nadaljujejo diskriminacijo do nje. |
|
|
Term
| Glavna značilnost referenčnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino. |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
| Družina, vrstniška skupina etc. Najbolj vplivajo na kognitivne, čustvene, motivacijske strukture. |
|
|
Term
| Osnovni tipi moči (French, Raven) |
|
Definition
| moč nagrajevanja, kaznovanja, legitimna, strokovna, referenčna (temelji na identifikaciji) |
|
|
Term
| S simulacijo zaporniške situacije je Zimbardo ugotovil, da je moč privlačna za nosilce moči |
|
Definition
|
|
Term
| 3 stili vodenja po Lewinu |
|
Definition
| avtokratski, demokratičen, anarhoidni |
|
|
Term
|
Definition
| Situacijski, osebnostni, družbeni |
|
|
Term
| Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine |
|
Definition
|
|
Term
| Socialno učenje je namerno, motivirano in ga spremlja velik intelektualni napor. |
|
Definition
|
|
Term
| Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete |
|
Definition
|
|
Term
| Vertikalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo |
|
Definition
|
|
Term
| Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci: |
|
Definition
|
|
Term
| Najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov |
|
Definition
|
|
Term
| Splošni in alternativni nivo primerjave. |
|
Definition
| Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa: |
|
|
Term
| Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu |
|
Definition
|
|
Term
| Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relavance |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
| The Pygmalion effect, or Rosenthal effect, is the phenomenon in which the greater the expectation placed upon people, the better they perform. |
|
|
Term
| Wundtov pogled na občo/ psihologijo ljudstev |
|
Definition
Obča: empirična, zgleduje se po naravoslovju
Psih. ljudstev: hermenevtične metode |
|
|
Term
| Kognitivno prestrukturiranje |
|
Definition
| Kognitivno prestrukturiranje pomeni, da z različnimi postopki izključimo, zavrnemo samopodobo, ki nam jo vsiljujejo drugi. |
|
|
Term
| Wundtov introspektivizem je predpostavljal naravoslovni koncept psihologije |
|
Definition
|
|
Term
| H. Kelly je proučeval vpliv pričakovanja poskusne osebe na formiranje prvega vtisa |
|
Definition
|
|
Term
| Ash je eksperimentalno proučeval učinek skupinskega pritiska na perceptivne sodbe. |
|
Definition
|
|
Term
| Milgramov ekperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i. agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja. |
|
Definition
|
|
Term
| Budnost v kontekst soc. percepcije pomeni dostopnost posameznika za nove informacije. |
|
Definition
|
|
Term
| Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni indetifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja. |
|
Definition
| DA- pojem referenčnih ali primarnih skupin razvil Cooley. So skupine ki so bile ali so najpomembnejše za razvoj posameznika, na primer družina. So hranilna sila človeške narave. V njih nastajajo osebna vodila, vrednote posameznika, tu se oblikuje zavest in nezavedno. |
|
|
Term
|
Definition
| cognitive dissonance is the discomfort experienced when simultaneously holding two or more conflicting cognitions: ideas, beliefs, values or emotional reactions. |
|
|
Term
| Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage. |
|
Definition
| DA- Festinger- pomeni, da imamo dve kogniciji, kjer iz ene izhaja nasprotje drugi kogniciji |
|
|
Term
|
Definition
| Humboldtova in Herderjeva ideja o jezikovnem relativizmu kultur, poudarja da razlike v jezikih bistveno določajo razlike v kulturi in zato v ljudeh samih. |
|
|
Term
| Dominantnost je odločilna osebnostna lastnost dobrih vodij. |
|
Definition
| NE- JE ena od lastnosti dobrih vodij. str. 386, 384 |
|
|
Term
|
Definition
| formiranje poenostavljenih in neutemeljenih sodb glede tistih skupin, ki s svojim obnašanjem ali s svojimi fizičnimi posebnostmi ne zadostujejo »standardu normalnost«) |
|
|
Term
| Žrtev diskriminacije se pogosto začne obnašati v skladu s predsodki, ker predsodki delujejo kot neke vrste pričakovanje |
|
Definition
|
|
Term
| 4 Glavni motivi za altruistično obnašanje |
|
Definition
| moralna obveznost, sočutje, recipročnost, povišanje lastne vrednosti. |
|
|
Term
| Značilno za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da sta si dajalec pomoči in prejemnik v kakšnem odnosu? |
|
Definition
|
|
Term
| 4 Nujni predpogoji za altruistično vedenje |
|
Definition
| pozornost, motivacija, ocenjevanje situacije, premagovanje zavornih dejavnikov |
|
|
Term
| Glavni zavorni dejavniki altruizma |
|
Definition
|
|
Term
| Kooperativno obnašanje v skupini je odvisno od ... |
|
Definition
| možnosti sporazumevanja in komuniciranja v skupini |
|
|
Term
| Raziskave kažejo, da je prevladujoči model obnašanja v skupini recipričnost |
|
Definition
|
|
Term
| lastnosti destruktivnih skupin |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskave so pokazale, da so moški boljše vodje kot ženske. |
|
Definition
| NE (ker so jih delale feministke lol) |
|
|
Term
| Težnjo k uniformnosti pojasnjujejo psihologi z ... |
|
Definition
| učinki socialne primerjave in vplivi socialnih norm |
|
|
Term
| Množično imitiranje obnašanja modelov v skupinah se imenuje ... |
|
Definition
|
|
Term
| Zaznavni koncepti in kategorije nam pomagajo reducirati strah pred neznanim |
|
Definition
|
|
Term
| Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejene osebe sprejemajo norme in vrednote, na katerih ta moč sloni |
|
Definition
|
|
Term
| Z raziskavami prvega vtisa v socialni psihologiji st se ukvarjala predvsem ... |
|
Definition
|
|
Term
| Moreno je s sociometričnimi metodami meril strukture socialno-emocionalnih odnosov v skupini. |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
|
|
Term
| Po Adornovih rezultatih je praviloma korelacija med antisemitizmom in splošnim etnocentrizmom ... |
|
Definition
|
|
Term
| Adornove študije so potrdile hipotezo, da je antidemokratska orientacija bolj značilna za osebnosti z nižjo stopnjo avtoritarnosti. |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
| emocionalno poudarjeno pozitivno stališče ene osebe do druge. |
|
|
Term
| Eden od zavornih dejavnikov altruizma je domneva o dobro urejenem svetu. |
|
Definition
|
|
Term
| Kako razlagajo fenomen množic LeBon, Tard in Freud |
|
Definition
| Le Bon razlaga fenomen množic s pojmom množične hipoteze, Tard s pojmom socialne sugestije in Freud z identifikacijo z vodjo |
|
|
Term
|
Definition
| zavestno sprejemanje večinskih ali vladajočih norm obnašanja, čeprav nasprotujejo osebnim stališčem in željam posameznika |
|
|
Term
| Kjerkoli je delovanje ene osebe predpostavka za delovanje druge osebe, govorimo o ... |
|
Definition
|
|
Term
| teleološka vs. kavzalna razlaga |
|
Definition
| teleološka-sloni na razlogih, kavzalna-pa na vzrokih |
|
|
Term
| K.Holzkamp vpelje v psihologijo 2 pojma ... |
|
Definition
| emancipatorni in tehnični spoznavni interes. |
|
|
Term
| Moscovici opozarja, da naj se psihologija izogiba »odkrivanju globljih vidikov socialne realnosti«. |
|
Definition
|
|
Term
| kdo je v psihologijo uvedel pojem primarnih skupin? |
|
Definition
|
|
Term
| Psihoanaliza je vnesla v socialno psihologijo tezo o nujni konfliktnosti človeka. |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna kontrola med osebama je dvostranska kdaj? |
|
Definition
| kadar sta osebi v medsebojni odvisnosti. |
|
|
Term
| Učinek socialne primerjave je manjši če je skupina homogena. |
|
Definition
|
|
Term
| Najpomembnejša oblika oz. poteza socialne kategorizacije |
|
Definition
| samokategorizacija subjekta |
|
|
Term
| Po Dahrendorfu je homo sociologus teoretični konstrukt, ki razume posameznika kot nosilca socialnih vlog. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Freudu si ljudje v množici namesto svojega lastnega »ideala jaza« postavijo podobo voditelja in njegovo voljo prevzamejo kot svojo. |
|
Definition
|
|
Term
| Heider je ugotovil, da skušamo ljudje nenehno vzpostavljati in ohranjati stanje ravnotežja med stališči. |
|
Definition
|
|
Term
| Avtostereotipi so praviloma ... |
|
Definition
|
|
Term
| Osnovni mehanizem, ki vpliva na oblikovanje predsodkov |
|
Definition
| socialna kategorizacija oz. tipizacija |
|
|
Term
|
Definition
| označuje posameznikovo lastnost, ki jo ima večina in tudi on sam za odklonsko oz. deviantno. |
|
|
Term
| Značilnosti avtoritarne osebnosti |
|
Definition
| konvencionalizem, avtoritarna submisivnost, agresivnost, antiintraceptivnost, spoštovanje oblasti, destruktivnost in cinizem, pogosta uporaba mehanizma projekcije, rigidnost mišljenja in nagnjenost k praznoverju, močan interes za »seksualne deviacije« |
|
|
Term
| McClellandova teorija se ukvarja z močjo kot z individualno potrebo. |
|
Definition
|
|
Term
| avtorji menjalne teorije socialne moči |
|
Definition
| French, Raven in Thibaut, Kelley |
|
|
Term
| Najpreprostejša oblika socialnega vpliva je ... |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
| pojav, da se posameznik manj trudi pri reševanju problemov, kadar ve, da individualni prispevki niso strogo določljivi |
|
|
Term
| Negativnemu učinku prisotnost drugih oseb pravimo v psihologiji ... |
|
Definition
|
|
Term
| Po teoriji socialne primerjave se posameznik v negotovih situacijah raje zanaša na lastna stališča in mnenja kot na nepreverjena stališča drugih. |
|
Definition
| NE (posameznik se v negotovih situacijah raje zanaša na druge ljudi kot pa svojim lastnim nameram, mnenjem…) |
|
|
Term
| Thibaut in Kelley sta razlikovala med dvema vrstama socialne moči |
|
Definition
| kontrola usode, kontrola obnašanja |
|
|
Term
| Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije opirajo zlasti na matematično teorijo iger oz. zapornikovo dilemo. |
|
Definition
|
|
Term
| Negovalke v domovih za starejše pogosto uporabljajo preveč prilagojeni govor, s katerim ponižajo pacienta |
|
Definition
|
|
Term
| Dostopnost stališč označuje razliko v hitrosti, s katero smo pripravljeni zavzeti stališče do nekega objekta ali stanja stvari. |
|
Definition
|
|
Term
| avtor za relacijo toplo-hladno |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
| stereotipi o lastnem narodu |
|
|
Term
|
Definition
| - Stereotipi so pristranske kognitivne sodbe, predsodki pa imajo poleg kognitivne še čustveno in aktivno dimenzijo, torej so kompleksnejši in aktivneje delujejo na obnašanje. |
|
|
Term
| - Znani raziskovalec Bierhoff je določil dva bistvena pogoja altruizma: |
|
Definition
| namen, da pomagamo ljudem v stiki in svoboda izbire vedenja, da pomagajo prostovoljno in ne iz dolžnosti in odgovornosti |
|
|
Term
| 3 koncepti, ki zavirajo altruizem |
|
Definition
| koncept etičnega individualizma, ekonomskega racionalizma in utilitarizma |
|
|
Term
| Domneva o pravično urejenem svetu |
|
Definition
| Eden od izjemno močnih zaviralnih dejavnikov altruizma je tudi predpostavka ljudi o pravično urejenem svetu zdravorazumska predpostavka, da je svet (družba) v glavnem pravično urejen in v življenju vsak dobi to, kar zasluži. |
|
|
Term
| 3 glavni zaviralniki spontanega altruizma |
|
Definition
1. razpršitev odgovornosti ( = učinek prisotnosti ljudi)
2. večznačnost oziroma nejasnost okoliščin, skupinska ignoranca
3. strah pred ocenjevanjem s strani drugih ljudi |
|
|
Term
| spodbujevalni dejavniki spontanega altruizma |
|
Definition
- prisotnost izjemnih posameznikov (t.i. organizatorji dejavnosti)
- pripisovanje odgovornosti |
|
|
Term
| Kdo je predlagal mrežni model čustev za razlago agresije? |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor teorije o prenosu vzburjenja |
|
Definition
|
|
Term
| Središčni konflikt človeka v razvitem svetu. |
|
Definition
| Središčni konflikt, ki mu je v razvitem svetu človek izpostavljen, je konflikt med pritiski k avtonomnosti in individualnosti ter pritiski k umestitvi v obstoječo družbo, izpostavljeni smo mu vsakodnevno. |
|
|
Term
| Kdaj govorimo o soc. vplivu? |
|
Definition
| Kadar delovanje ene osebe usmerja ali je predpogoj za delovanje druge, govorimo o socialnemu vplivu prve osebe na drugo. |
|
|
Term
| Razlika med socialnim vplivom in močjo: |
|
Definition
- Razlika v odnosih, ki se vzpostavijo med akterji: vpliv vodi v odnos soodvisnosti (dvosmerni vpliv), socialna moč pa predstavlja odvisnost enega od drugega (enosmerni vpliv).
- Razlika v obsegu vpliva: vpliv je širši pojem, vsaka moč vsebuje tudi vpliv, vpliv pa ne vsebuje nujno odnosov moči.
- Razlika v sredstvih delovanja: vpliv temelji na vrednotah, normah, pravilih delovanja, moč pa v večji meri deluje s pomočjo prisile. |
|
|
Term
| Informacijski in normativni vpliv |
|
Definition
| Informacijski vpliv je posledica informacij, argumentov, znanja, izkušenj in deluje na spremembo mnenj, stališč, vrednostnih orientacij. Povzroči spremembo v kogniciji, ki nato povzroči spremembo vedenja. Zahteva bolj aktiven odnos in je globlji. Normativni vpliv pa deluje s pomočjo norm, pravil, ki jih upoštevamo v socialnih situacijah, da ne pride do motenj v odnosih, zavračanja. Ne terja spremembe stališč, sprememba je lahko le površinska, zunanja, začasna. Je enostavnejši vpliv. |
|
|
Term
| 2 možna učinka prisotnosti drugih |
|
Definition
soc. spodbuda(olajšanje) in soc. zavora
(prvi preverjal Allport) |
|
|
Term
| Kurt Lewin razlikuje socialno moč od njenega uresničevanja – nadzora. |
|
Definition
|
|
Term
| kontrastni pojem soc. moči |
|
Definition
|
|
Term
| Avtorja tipologije soc. moči |
|
Definition
|
|
Term
|
Definition
| nagrajevanja, kaznovanja, legitimna, strokovna, referenčna (identifikacijska) |
|
|
Term
| Najpomembnejši sodobni teoretik moči |
|
Definition
| McClelland - moč kot fascinantna lastnost osebe. |
|
|
Term
| 4 tipi potrebe po moči po McClellandu |
|
Definition
nekaj me obvladuje
jaz se obvladujem
jaz obvladujem druge
to je moja dolžnost |
|
|
Term
| kdo si je zmislil akcijski eksperiment? |
|
Definition
|
|
Term
| Kdo je delal prve raziskave o tipih vodenja? |
|
Definition
|
|
Term
| Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov |
|
Definition
|
|
Term
| Guilford je v raziskovanju strukture stališč prišel do spoznanja o ... |
|
Definition
petih osnovnih dimenzijah:
(liberalizma – konservatizma, neriligioznosti – religioznosti, humanizma – nehumanizma,
internacionalizma – nacionalizma, evolucionizma – revolucionarnosti) |
|
|
Term
|
Definition
| kognitivne organizacije znanja o določeni osebi, objektu, socialni situaciji. |
|
|
Term
| H kakšnim strategijam interakcije težijo ljudje? |
|
Definition
|
|
Term
R. Dahl definira socialno moč kot sposobnost posameznika, da doseže da drugi storijo nekaj,
česar sicer ne bi storili |
|
Definition
|
|
Term
Etolog Konrad Lorenz predpostavlja, da ima človek vrojeno inhibicijo agresivnosti do lastne
vrste. |
|
Definition
|
|
Term
| Kdo je delal poskuse z lutko Bobo? |
|
Definition
|
|
Term
| Kdo je ufural pojem stereotipa? |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor koncepta socialne moči? |
|
Definition
|
|
Term
| Muzafer Sherif predpostavlja, da je socialna primerjava osnova vsega socialnega vplivanja |
|
Definition
|
|
Term
| Kaj je optimiranje socialne kontrole? |
|
Definition
| sposobnost odrekanja lastnemu deležu kontrole v korist drugega |
|
|
Term
| Socialno učenje je nenamerno. |
|
Definition
|
|
Term
| Oblike učenja po modelu so: |
|
Definition
| imitacija, identifikacija, učenje vlog |
|
|
Term
| Značilnosti destruktivnih skupin: |
|
Definition
Prevladujoče čustvo v destruktivni skupini je strah.
Za destruktivne skupine je značilna ločenost različnih nivojev želja |
|
|
Term
| Značilni odnosi v destruktivni skupini so: |
|
Definition
| ščitenje, pokroviteljstvo, dominacija, zatiranje |
|
|
Term
| Težnjo k uniformnosti pojasnjujejo psihologi z učinki socialne primerjave in vplivi socialnih norm. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom anti-intracepcija označujemo... |
|
Definition
| nasprotovanje suubjektivnemu, domišljijskemu, senzibilnemu |
|
|
Term
| Proces socialne konstrukcije osebnosti je sestavljen iz ... |
|
Definition
| socializacije in individualizacije |
|
|
Term
| »Kontrola usode« je prisotna v nekem odnosu kdaj |
|
Definition
| kadar ena oseba lahko vpliva na rezultate druge, ne glede na to, kaj druga oseba počne |
|
|
Term
| Najpomembnejša oblika oz. poteza socialne kategorizacije |
|
Definition
| samokategorizacija subjekta |
|
|
Term
| Stabilnost stališč vpliva tudi na stabilnost obnašanja |
|
Definition
|
|
Term
| Predsodki so stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah |
|
Definition
|
|
Term
| Izzivanje strahu pri sprejemniku informacij je močno sredstvo prepričevanja. |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom socialna okužba označujemo množično aktualizacijo latentnih predsodkov |
|
Definition
|
|
Term
| Thibaut in Kelley sta razlikovala med dvema vrstama socialne moči: |
|
Definition
| kontrolo usode in kontrolo obnašanja. |
|
|
Term
| Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije opirajo zlasti na matematično teorijo iger oz. zapornikovo dilemo. |
|
Definition
|
|
Term
| Učinkovitost skupinskega reševanja problemov je odvisna tudi od komunikacijske strukture |
|
Definition
|
|
Term
| Lorenz je nastop agresivnega vedenja razlagal s t.i. hidravličnim modelom. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike osnova za pogost pojav medskupinske diskriminacije. |
|
Definition
|
|
Term
| Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike v bistvu umetno višanje vrednosti lastne skupine in tudi samopodobe. |
|
Definition
|
|
Term
| Na splošno velja, da so mnenja stabilnejša od stališč. |
|
Definition
| NE, mnenja so lažje spremenljiva!!!1 |
|
|
Term
| Fishbein in Ajzen sta razvila model spreminjanja vedenja in stališč. |
|
Definition
| DA, gre za ful dober kognitivni model |
|
|
Term
| dva glavna izvora predsodkov na mikrosocialnem nivoju |
|
Definition
| socializacija predsodkov v procesu odraščanja in osebne ter socialne krizne situacije kot ugodna podlaga za razvoj predsodkov |
|
|
Term
|
Definition
| popustljivost; osebe pod vplivom skupine, predpisov, zakonov, navzven spremenijo svjoe vedenje, znotraj ostanejo pri svojih stališčih. Spreobrnitev; zasebna kompleksnejša sprememba mnenj in stališč, notranji konformizem, ki vodi do spremembe vedenja) |
|
|
Term
|
Definition
| značilnosti vodje: samozavest in samospoštovanje, izgrajena samopodoba in realna podoba o sebi, čustvena stabilnost, odsotnost nevrotičnosti in anksioznosti, občutljivost in empatija, komunikativnost in obrenjnost navzven (ekstravertnost), dominantnost in težnja po vplivu in moči, inteligentnost in strokovnost |
|
|
